Lagasafn. Ķslensk lög 12. aprķl 2024. Śtgįfa 154b. Prenta ķ tveimur dįlkum.
1989 nr. 53 24. maķ
1. gr.
Lög žessi taka til samningsbundinna geršardóma. Ašilar geta meš samningi įkvešiš aš leggja réttarįgreining sķn į milli ķ gerš ef žeir hafa forręši į sakarefninu. Slķkan samning mį gera hvort heldur er um įgreining sem upp er kominn eša sķšar kann aš koma upp ķ tilteknum lögskiptum ašila. 2. gr. Hafi mįl veriš höfšaš fyrir almennum dómstólum um įgreiningsefni sem į undir geršardóm samkvęmt gildum geršarsamningi skal ekki vķsa žvķ frį dómi nema krafa komi fram um žaš. 3. gr. Geršarsamningur skal vera skriflegur. Žar skal koma skżrt fram aš um geršarsamning sé aš ręša, hverjir séu ašilar samningsins og śr hvaša réttarįgreiningi skuli leyst. Geršarsamningur skuldbindur ekki ašila ef ķ verulegum atrišum er vikiš frį įkvęšum 1. mgr., ef śrlausnarefni mį ekki leggja ķ gerš eša ef įkvęši um skipun geršarmanna, mįlsmešferš eša önnur atriši žykja ekki veita fullnęgjandi réttarvernd. [Geršarsamningur um įgreining sem sķšar kann aš koma upp ķ neytendasamningi bindur ekki neytanda.]1) Geršardómurinn kżs sér formann nema annaš sé įkvešiš ķ geršarsamningi. Sé frestur til aš śtnefna geršarmenn ekki tiltekinn ķ geršarsamningi skulu ašilar tilnefna žį innan hęfilegs tķma. 4. gr. Rķsi įgreiningur um skipun ķ geršardóminn getur ašili leitaš til žess hérašsdómara sem hefši dómsvald um sakarefniš ef geršarsamningur lęgi ekki fyrir og leysir hann śr įgreiningnum meš śrskurši. Ašili getur meš sama hętti snśiš sér til hérašsdómara ef gagnašili fullnęgir ekki skyldum sķnum samkvęmt geršarsamningi um skipun geršarmanns eša ef ašilar nį ekki samkomulagi um skipun geršarmanns. Getur dómari žį skipaš žann eša žį geršarmenn. Sama gildir ef geršardómur veršur óstarfhęfur sakir žess aš geršarmašur tekur ekki žįtt ķ störfum geršardóms vegna veikinda eša annarra atvika. Sé įkvęši um skipun og fjölda geršarmanna ekki til aš dreifa ķ geršarsamningi og ekki nęst samkomulag um ašra tilhögun skal dómari, eftir kröfu ašila, tilnefna žrjį menn ķ geršardóm, žar af einn sem skal vera formašur. 5. gr. Beišni skv. 4. gr. skal vera skrifleg og koma fram strax og tilefni er til. Ķ henni skal m.a. tilgreina ašila mįlsins, įgreining žann sem geršarmįl snżst um, tildrög žess aš leitaš er til hérašsdómara og hverra ašgerša er óskaš. Geršarsamningur eša afrit hans skal fylgja beišni. Dómari gerir ašilum višvart hvenęr mįl verši tekiš fyrir. Sé žess óskaš getur gagnašili fengiš stuttan frest til aš semja greinargerš, en aš žvķ loknu tekur dómari įgreiningsefniš til śrskuršar eftir aš ašilar hafa tjįš sig um žaš munnlega. Dómari er óbundinn af įliti žvķ er liggur til grundvallar śrskurši ef į žaš reynir ķ dómsmįli sķšar. Śrskurši veršur ekki skotiš til [ęšri dóms].1) Žó mį kęra til [Landsréttar]2) śrskurši žar sem synjaš er tilnefningu geršarmanns. 6. gr. Geršarmenn skulu vera nęgjanlega lķkamlega og andlega hraustir til aš fara meš geršarmįl. Žeir skulu vera lögrįša og hafa forręši fjįr sķns. [Žeir mega ekki hafa hlotiš dóm fyrir refsiveršan verknaš žar sem refsing var fjögurra mįnaša óskiloršsbundiš fangelsi hiš minnsta eša öryggisgęsla ef žeir voru fullra 18 įra žegar brotiš var framiš nema fimm įr hafi lišiš frį žvķ aš afplįnun var aš fullu lokiš.]1) Geršarmenn skulu fullnęgja sérstökum hęfisskilyršum hérašsdómara til mešferšar einstaks mįls. Formašur geršardóms sker śr įgreiningi um hęfisskilyrši geršarmanna. Žį śrlausn getur ašili boriš undir hérašsdómara meš žeim hętti og meš žeim įhrifum sem um getur ķ 5. gr. Hérašsdómari kvešur upp śrskurš um įgreiningsefniš og veršur honum ekki skotiš til [ęšri dóms].2) 7. gr. Kröfur ašila fyrir geršardómi skulu vera skżrar. Geršarmenn skulu įvallt gefa ašilum kost į aš gera kröfur, fęra fram sönnunargögn, kynna sér gögn mįlsins og tjį sig um sakarefniš. Gęta skal jafnręšisreglu. Aš öšru leyti fer um mįlsmešferš fyrir geršardómi eftir geršarsamningi. Žar sem slķkar reglur er ekki aš finna įkvešur geršardómur sjįlfur mįlsmešferš og skal hraša geršarmįli svo sem kostur er. Geršarmenn skulu allir taka žįtt ķ störfum dómsins. Formašur geršardóms getur žó einn tekiš viš skjölum og sinnt öšrum minni hįttar framkvęmdaratrišum. Ķ geršarsamningi mį einnig fela formanni geršardóms einum aš taka įkvaršanir um atriši sem varša rekstur geršarmįls. Afl atkvęša ķ geršardómi ręšur śrslitum. 8. gr. Geršardómur skal vera skriflegur, skżr, rökstuddur ķ meginatrišum og undirritašur af žeim geršarmönnum sem aš dómi standa. Sįtt fyrir geršardómi skal vera skrifleg og undirrituš af ašilum og geršarmönnum. 9. gr. Verši verulegur drįttur į mešferš geršarmįls sem ašili telur aš rekja megi til vanrękslu geršarmanna į starfsskyldum sķnum getur hann snśiš sér til hérašsdómara meš žeim hętti sem segir ķ 4. og 5. gr. meš kröfu į hendur gagnašila og geršarmönnum um aš geršarmenn, einn eša fleiri, verši leystir frį störfum og ašrir skipašir ķ žeirra staš. Hérašsdómari tekur įkvöršun um žetta meš śrskurši sem kęra mį til [Landsréttar].1) 10. gr. Geršarmenn eiga rétt į endurgjaldi fyrir verk sitt, svo og feršakostnaši eftir reikningi. Verši įgreiningur getur ašili boriš hann undir hérašsdómara meš žeim hętti sem 5. gr. įskilur. Hérašsdómari leysir śr įgreiningsefninu meš śrskurši sem kęra mį til [Landsréttar].1) 11. gr. Geršardómur kvešur į um greišslu mįlskostnašar milli ašila eftir kröfu žeirra, žar į mešal kostnašar sem leišir af starfsemi geršardómsins. Frį žessu mį vķkja meš įkvęši ķ geršarsamningi. 12. gr. Geršardóm mį ógilda aš nokkru leyti eša öllu meš mįlsókn ķ héraši:
[Lög um mešferš einkamįla gilda um mįlsóknina og mįlskot til ęšri dóms aš öšru leyti en kvešiš er į um ķ lögum žessum.]1) Hafi mįl veriš höfšaš skv. 1. mgr., en mótmęli ekki įšur komiš fram um žau atriši sem mįlsókn er reist į, veršur geršardómur ekki ógiltur nema mótmęlin skipti ekki mįli eša afsakanlegt var aš slķk mótmęli kęmu ekki fram. Sįtt fyrir geršardómi mį ógilda meš sama hętti og réttarsįtt meš mįlsókn ķ héraši. [Hafi mįl veriš höfšaš skv. 1. mgr. getur dómari įkvešiš samkvęmt kröfu aš fresta réttarįhrifum geršardóms mešan mįliš er leitt til lykta. Įkveša mį aš slķk frestun sé bundin žvķ aš lögš sé fram trygging fyrir efndum skuldbindingar samkvęmt geršardóminum. Įkvöršun samkvęmt žessari mįlsgrein skal tekin meš śrskurši sem kęra mį til [Landsréttar]2) samkvęmt almennum reglum laga um mešferš einkamįla.]3) 13. gr. Sé annaš ekki įkvešiš ķ geršarsamningi skal geršardómur eša sįtt, sem gerš er fyrir honum, vera ašfararhęf. [Um ašförina fer eftir sömu reglum og gilda um dóma uppkvešna af ķslenskum dómstólum og sįttir sem komist hafa į fyrir žeim.]1) Ef ašili byggir rétt fyrir dómi į geršardómi eša sįtt sem gerš er fyrir geršardómi getur gagnašili vefengt gildi hans vegna žeirra atriša sem greind eru ķ 12. gr. og sker dómurinn žį śr. 14. gr. Geršardómar, sem kvešnir eru upp ķ samręmi viš žjóšréttarsamninga sem Ķsland er ašili aš, skulu öšlast višurkenningu og ašfararhęfi hér į landi eftir žvķ sem efni žeirra stendur til. Ašrir alžjóšlegir geršardómar skulu öšlast višurkenningu og ašfararhęfi ef žeir fullnęgja fyrirmęlum ķslenskra laga um geršardóma. [Um ašför til fullnustu geršardóms skv. 1. eša 2. mgr. fer eftir sömu reglum og gilda um ašför til fullnustu erlendra dómsśrlausna.]1) 15. gr. Lög žessi öšlast gildi 1. janśar 1990. 16. gr. …