Lagasafn. Ķslensk lög 12. aprķl 2024. Śtgįfa 154b. Prenta ķ tveimur dįlkum.
1991 nr. 91 31. desember
1. gr.
1. Lög žessi taka til dómsmįla sem hvorki sęta sérstakri mešferš eftir fyrirmęlum annarra laga né eiga undir sérdómstóla lögum samkvęmt. 2. Ķ héraši eiga mįl samkvęmt lögum žessum undir hina reglulegu hérašsdómstóla eftir löggjöf um skipan dómsvalds ķ héraši. 2. gr. 1. Einn dómari skipar dóm ķ hverju mįli [ķ héraši]1) nema [kvaddir verši]2) til mešdómsmenn skv. 2. eša 3. mgr. [2. Ef deilt er um stašreyndir sem eru bornar fram sem mįlsįstęšur og dómari telur žurfa sérkunnįttu ķ dómi til aš leysa śr getur hann kvatt til einn mešdómsmann sem hefur slķka kunnįttu og įkvešur dómstjóri žį hvaša hérašsdómari skipi dóm ķ mįlinu meš dómsformanni og hinum sérfróša mešdómsmanni. Žó er dómara heimilt aš kvešja til tvo mešdómsmenn ef hann telur žurfa sérkunnįttu ķ dómi į fleiri en einu sviši.]1) 3. Ef mįl er umfangsmikiš eša sakarefni mjög mikilvęgt frį almennu sjónarmiši [getur dómstjóri įkvešiš aš žrķr hérašsdómarar skipi dóm ķ mįlinu eša tveir hérašsdómarar meš einum sérfróšum mešdómsmanni].2) [2. gr. a. Ef sérfróšur mešdómsmašur hefur tekiš žįtt ķ mešferš mįls fyrir hérašsdómi sem fengiš hefur efnislega śrlausn žar og enn er deilt um stašreyndir sem eru bornar fram sem mįlsįstęšur fyrir Landsrétti, og forseti telur žurfa sérkunnįttu ķ dómi til aš leysa śr, getur forseti aš eigin frumkvęši eša samkvęmt įbendingu dómsformanns ķ mįlinu kvatt til einn mešdómsmann sem hefur slķka sérkunnįttu og skipar hann žį dóm ķ mįli meš tveimur dómurum viš Landsrétt. Hafi mįlinu žegar veriš śthlutaš til žriggja dómara Landsréttar įkvešur forseti hver žeirra vķki. Telji forseti žörf į sérkunnįttu į fleiri en einu sviši viš śrlausn mįls og ekki er völ į mešdómsmanni meš séržekkingu į bįšum eša öllum svišum getur hann kallaš til tvo sérfróša mešdómsmenn til aš taka žįtt ķ mešferš žess meš žremur dómurum viš Landsrétt. Jafnframt getur hann įkvešiš, ef mįl er umfangsmikiš eša sakarefni mjög mikilvęgt frį almennu sjónarmiši, aš žrķr dómarar viš Landsrétt skipi dóm meš tveimur sérfróšum mešdómsmönnum.]1) 3. gr. 1. Žį eina mį kvešja til setu ķ dómi sem sérfróša mešdómsmenn sem hafa nęgilegan žroska og andlegt og lķkamlegt heilbrigši, njóta ķslensks rķkisborgararéttar, eru lögrįša og oršnir 25 įra, hafa forręši į bśi sķnu og hafa hvorki [hlotiš fangelsisdóm fyrir refsiveršan verknaš sem framinn var eftir aš žeir uršu fullra 18 įra]1) né sżnt af sér hįttsemi sem getur rżrt žaš traust sem dómarar verša almennt aš njóta. 2. Hverjum žeim sem fullnęgir skilyršum 1. mgr. er skylt aš verša viš kvašningu til starfa mešdómsmanns. Žetta gildir žó ekki um hęstaréttardómara, [starfsmenn Hęstaréttar],2) [landsréttardómara, starfsmenn Landsréttar],3) rįšherra, rįšuneytisstjóra, biskupa, presta og forstöšumenn ķ višurkenndum trśfélögum [og skrįšum lķfsskošunarfélögum],4) umbošsmann Alžingis, rķkissaksóknara, sżslumenn, [tollyfirvöld]5) og lögreglustjóra og löglęrša starfsmenn žeirra eša lögmenn og fulltrśa žeirra. Forstöšumanni rķkisstofnunar eša starfsmanni ķ heilbrigšisžjónustu veršur heldur ekki gert aš taka sęti mešdómsmanns ef sakarefniš varšar stofnun sem hann starfar viš. [3. Um val į sérfróšum mešdómsmönnum aš öšru leyti fer eftir lögum um dómstóla.]3) 4. gr. 1. Mešdómsmenn skulu ekki taka sęti ķ dómi sķšar en viš upphaf ašalmešferšar mįls. Dómari skal aš öšru jöfnu greina ašilum frį žvķ meš fyrirvara hverja hann hyggist kvešja til setu ķ dómi, žannig aš ašilum gefist kostur į aš gera athugasemdir ef žeir telja efni til. 2. Bókaš skal um kvašningu mešdómsmanna ķ mįli žegar žeir taka fyrst sęti ķ dómi. …1) 3. Mešdómsmenn taka žįtt ķ mįlsmešferš og [samningu dóms]2) og hafa sömu réttindi og bera sömu skyldur og dómsformašur ķ žvķ mįli. Dómsformašur stżrir žó dómi, kvešur einn upp śrskurši um annaš en frįvķsun mįls, žar į mešal um hęfi mešdómsmanns, gefur śt kvašningar og tilkynningar, [heldur žing til uppkvašningar dóms],2) annast gerš og stašfestingu dómsgerša og kemur fram śt į viš fyrir hönd dómsins. 4. Dómsformašur įkvešur žóknun sérfróšra mešdómsmanna [eftir reglum sem dómstólasżslan setur].1) …3) 5. gr. Dómari, žar į mešal mešdómsmašur, er vanhęfur til aš fara meš mįl ef:
6. gr. 1. Dómari gętir aš hęfi sķnu og mešdómsmanna til aš fara meš mįl af sjįlfsdįšum, en ašili getur einnig krafist aš hann eša žeir vķki sęti. 2. Dómari kvešur sjįlfur upp śrskurš um kröfu ašila um aš hann vķki sęti, svo og ef hann vķkur sęti af sjįlfsdįšum. 3. …1) 4. Žótt dómari hafi vikiš sęti ber honum aš gera rįšstafanir sem eru naušsynlegar til aš halda mįli ķ réttu horfi žar til annar dómari tekur viš žvķ. Į žeim tķma getur hann einnig lįtiš af hendi endurrit af mįlsskjölum og stašfest dómsgeršir. 7. gr. 1. Dómari stżrir žinghaldi og gętir žess aš žaš sé hįš eftir réttum reglum. Hann įkvešur ķ hverri röš mįl verša tekin fyrir. Enginn mį taka til mįls nema meš leyfi dómara og getur hann tekiš oršiš af manni sem heldur sig ekki viš efni mįls. 2. …1) 8. gr. 1. Žinghöld skulu hįš ķ heyranda hljóši. Hvort sem ašili krefst žess eša ekki getur dómari žó įkvešiš aš žinghald fari fram fyrir luktum dyrum ef žaš er hįš utan reglulegs žingstašar eša hann telur žaš naušsynlegt:
2. Bókaš skal um įkvöršun dómara um lokun žinghalds og greint frį žvķ af hverri įstęšu hśn hafi veriš tekin. 3. Žótt žinghald sé hįš ķ heyranda hljóši er dómara rétt aš takmarka fjölda įheyrenda viš žį sem rśmast į žingstaš meš góšu móti. Dómari getur einnig meinaš žeim ašgang sem eru yngri en 15 įra eša žannig į sig komnir aš nįvist žeirra samręmist ekki góšri reglu viš žinghald. 9. gr. [1. Óheimilt er öšrum en dómstólum aš hljóšrita eša taka myndir ķ žinghaldi. Jafnframt er óheimilt aš streyma hljóši eša mynd śr žinghaldi eša greina frį žvķ sem [ašili]1) eša vitni skżrir frį viš skżrslutöku mešan į henni stendur. Dómari getur veitt undanžįgu frį banni viš öllu framangreindu ef sérstaklega stendur į. Ef tekiš hefur veriš upp hljóš eša teknar myndir ķ žinghaldi įn leyfis dómara er óheimilt aš birta žęr hljóšupptökur eša myndir. Sama gildir um birtingu hljóš- og myndupptakna af munnlegum framburši sem dómstóll hefur annast. Brot gegn žessari mįlsgrein varšar sektum nema žyngri refsing liggi viš eftir öšrum lögum.]2) 2. Óheimilt er aš skżra opinberlega frį žvķ sem gerist ķ lokušu žinghaldi įn leyfis dómara. Žótt žinghald sé hįš ķ heyranda hljóši getur dómari bannaš aš skżrt verši opinberlega frį žvķ sem gerist žar, enda kynni hann įkvöršun sķna um žaš višstöddum og bóki um hana. Brot gegn žessu varšar sektum nema žyngri refsing liggi viš eftir öšrum lögum. 3. Dómara er rétt aš vķsa manni śr žinghaldi ef nįvist hans horfir til truflunar žingfriši eša framkoma hans er óvišeigandi ķ orši eša verki. Ef um ašila er aš ręša, fyrirsvarsmann hans eša mįlflytjanda skal dómari žó aš jafnaši įminna hann og gefa honum kost į aš bęta rįš sitt įšur en af brottvķsun veršur. Įkvöršun dómara um aš vķkja manni śr žinghaldi mį framfylgja meš lögregluvaldi ef meš žarf. Bókaš skal um brottvikningu manns ef ašili, fyrirsvarsmašur hans eša mįlflytjandi į ķ hlut. 10. gr. 1. Žingmįliš er ķslenska. 2. Nś gefur mašur skżrslu fyrir dómi sem kann ekki ķslensku nęgilega vel, og skal žį ašilinn sem hlutast til um skżrslugjöfina kalla til löggiltan dómtślk. Dómari kvešur žó til löggiltan dómtślk ef žaš leišir af samningi viš erlent rķki. Sé ekki kostur į löggiltum dómtślki er dómara rétt aš samžykkja aš annar hęfur mašur annist žżšingu, en sį skal žį undirrita heit ķ žingbók um aš hann muni rękja starfann eftir bestu getu og ber honum aš stašfesta žżšingu sķna fyrir dómi ef hśn er vefengd. Ašilinn greišir kostnaš af starfa tślks, en kostnašurinn skal žó greiddur śr rķkissjóši ķ einkarefsimįlum og mįlum um fašerni barna og lögręšissviptingar, svo og ef dómari kvešur til dómtślk vegna įkvęša samnings viš erlent rķki. 3. Skjali į erlendu tungumįli skal aš jafnaši fylgja žżšing į ķslensku aš žvķ leyti sem er byggt į efni žess ķ mįli nema dómari telji sér fęrt aš žżša žaš. Komi ašilar sér ekki sjįlfir saman um rétta žżšingu skjals skal hśn gerš af löggiltum skjalažżšanda. Sé ekki kostur į löggiltum skjalažżšanda mį leggja fram žżšingu annars hęfs manns, en honum ber aš stašfesta hana fyrir dómi ef hśn er vefengd. Um kostnaš af starfa žżšanda fer sem segir ķ 2. mgr. [4. Nś gefur mašur skżrslu fyrir dómi sem reišir sig į ķslenskt tįknmįl til samskipta og skal žį ašilinn sem hlutast til um skżrslugjöfina kalla til tįknmįlstślk. Um heit tįknmįlstślks og stašfestingu fer eftir įkvęšum 2. mgr. Žóknun og annar kostnašur vegna starfa tįknmįlstślks greišist śr rķkissjóši.]1) [5.]1) Ef mašur, sem į aš gefa skżrslu fyrir dómi, er ekki [fyllilega]1) fęr um aš eiga oršaskipti į męltu mįli [eša ķslensku tįknmįli]1) skal ašilinn sem hlutast til um skżrslugjöfina kalla til kunnįttumann til ašstošar. Um heit slķks manns, stašfestingu og kostnaš af starfa fer eftir įkvęšum 2. mgr. Dómari getur žó įkvešiš ķ staš žess aš eftir atvikum verši spurningar lagšar fyrir hlutašeiganda eša hann svari žeim skriflega fyrir dómi. [Žóknun og annar kostnašur vegna starfa kunnįttumanns greišist śr rķkissjóši.]1) 11. gr. 1. Viš [Landsrétt og]1) hvern hérašsdómstól skulu vera žingbękur til afnota ķ einkamįlum. [Dómara er rétt aš rita į tölvu žaš sem vęri ella fęrt ķ slķka bók, en žaš sem skrįš er meš žeim hętti skal žį varšveita į rafręnu formi žannig aš žaš sé öruggt og ašgengilegt.]2) 2. Žegar dómžing er hįš skal rita skżrslu ķ žingbók um žaš sem fer fram. Žar skal jafnan skrįš hvar og hvenęr žinghald fer fram, nafn dómara sem fer meš mįl sem er tekiš fyrir, gögn sem eru lögš fram, hverjir męta ķ mįli og koma fyrir dóm og hvaš hafi veriš afrįšiš um rekstur mįls, svo og įkvaršanir dómara og śrskurši sem hann kvešur upp jafnharšan undir rekstri mįls. Einnig er rétt aš bóka um yfirlżsingar af hendi ašila sem hafa ekki komiš fram skriflega. Ef önnur įkvęši žessara laga męla ekki fyrir um aš bókaš verši um tiltekin atriši įkvešur dómari aš öšru leyti hvaš verši skrįš ķ žingbók og undirritar žaš sem hefur veriš bókaš aš loknu žinghaldi. Ef dómari telur įstęšu til er honum rétt aš kynna žeim sem męta ķ žinghaldi efni bókunar ķ heild eša aš hluta og gefa hlutašeigendum kost į aš undirrita hana. [3. Žaš sem kemur fram viš munnlega sönnunarfęrslu skal tekiš upp ķ hljóši og mynd, sbr. žó 3. og 4. mgr. 51. gr. Dómari getur einnig ķ undantekningartilfellum įkvešiš aš taka upp eša skrį śtdrįtt sinn af framburši, en hlutašeiganda skal žį gefinn kostur į aš koma aš athugasemdum um žaš sem er haft eftir honum og um framkvęmd skżrslutökunnar.]1) 12. gr. 1. Viš [Landsrétt og]1) hvern hérašsdómstól skal haldin dómabók sem hefur aš geyma dóma, svo og śrskurši sem fela ķ sér nišurstöšu mįls, undirritaša af dómara. 2. Enn fremur skal halda skrį viš [Landsrétt og]1) hvern hérašsdómstól yfir žau mįl sem koma til śrlausnar eftir žessum lögum. 13. gr. 1. Skjöl, sem eru lögš fram ķ dómi, skulu vera ķ frumriti séu žau tiltęk. Žau skulu merkt ķ įframhaldandi töluröš og vottuš um framlagningu. Sį sem leggur fram skjal skal lįta ķ té žann fjölda eftirrita af žvķ sem dómari męlir fyrir um og afhendir jafnframt öšrum ašilum mįls eftirrit. 2. Framlögš skjöl skulu varšveitt ķ skjalasafni hlutašeigandi dómstóls žar til žau verša afhent Žjóšskjalasafni. Ef ašili, sem hefur lagt fram skjal, žarf į žvķ aš halda žegar mįli er lokiš skal afhenda honum frumrit žess eša myndrit, en sé frumrit lįtiš af hendi skal myndrit varšveitt ķ žess staš. Mešan mįli er ólokiš veršur frumrit skjals ekki afhent nema ašilar séu žvķ samžykkir eša ekkert eša óverulega er byggt į efni žess og dómari telur mega lįta žaš af hendi gegn žvķ aš myndrit komi ķ staš žess. 3. Öšrum en ašila mįls veršur ekki afhent frumrit skjals nema meš samžykki žess sem lagši žaš fram, sbr. žó 3. mgr. 69. gr. [4. Dómabękur, žingbękur, framlögš skjöl og hljóš- og myndupptökur skal varšveita ķ skjalasafni hlutašeigandi dómstóls žar til žau verša afhent Žjóšskjalasafni.]1) 14. gr. 1. [Mešan mįl er rekiš fyrir [ęšra dómi]1) eša hérašsdómi er dómara eša eftir atvikum dómsformanni]2) skylt gegn greišslu gjalds aš lįta žeim sem hafa lögvarinna hagsmuna aš gęta ķ té stašfest eftirrit af mįlsskjölum og śr žingbók eša dómabók, …3) svo fljótt sem viš veršur komiš og ekki sķšar en innan mįnašar frį žvķ žess er óskaš. [2. Įšur en endurrit śr žingbókum og dómabókum [eša eftirrit mįlsskjala]2) eru afhent öšrum en ašilum mįls skal ef sérstök įstęša er til afmį śr žeim atriši sem ešlilegt er aš leynt fari meš tilliti til almanna- eša einkahagsmuna.]4) [3.]4) [Mešan mįl er rekiš fyrir Landsrétti eša ķ héraši, unnt er aš skjóta žvķ til ęšra dóms eša mįl er rekiš žar fyrir dómi er dómara skylt gegn greišslu gjalds aš afhenda ašilum mįls afrit hljóšupptöku skv. 3. mgr. 11. gr. eša leyfa žeim aš hlżša į slķkar upptökur eša horfa į myndupptökur, svo fljótt sem viš veršur komiš eftir aš žess er óskaš.]1) Eftir žann tķma mį verša viš ósk žess efnis ef sérstakar įstęšur męla meš žvķ. [Dómstólasżslan setur nįnari reglur5) um afhendingu afrita af hljóšupptökum og um ašgang aš myndupptökum.]1) [4.]3) Dómara er heimilt aš krefjast fyrirframgreišslu įętlašs gjalds skv. [1. mgr.]2) [5.]4) Telji dómari óheimilt eša óskylt aš verša viš ósk um eftirrit eša leyfi til aš hlżša [eša horfa]2) į upptöku kvešur hann upp śrskurš um žaš ef žess er krafist. [6. Nś er mešferš mįls endanlega lokiš fyrir hérašsdómi og tekur žį dómstjóri įkvöršun um afhendingu eftirrits skv. 1. mgr. eša kvešur upp śrskurš skv. 5. mgr. [Forseti ęšra dóms tekur slķka įkvöršun eša kvešur upp śrskurš žegar mešferš mįls er endanlega lokiš fyrir žeim dómi.]1)]6) 15. gr. [1. …1) 2. [Dómstólasżslan setur nįnari reglur2) um eftirfarandi atriši fyrir Landsrétt og hérašsdómstóla]:1)
16. gr. 1. Ašili dómsmįls getur hver sį veriš, einstaklingur, félag eša stofnun, sem getur įtt réttindi eša boriš skyldur aš landslögum. Dómstólar hafa vald til aš dęma mįl allra žeirra sem geta veriš ašilar nema undantekningar séu geršar ķ lögum eša samkvęmt žjóšarétti. 2. Varnir byggšar į ašildarskorti leiša til sżknu ef fallist er į žęr. 17. gr. 1. Mašur kemur sjįlfur fram ķ mįli sķnu ef hann er hęfur aš lögum til aš rįšstafa sakarefninu. 2. Ef mašur bśsettur erlendis telst hęfur til aš koma sjįlfur fram ķ dómsmįli eftir lögum heimalands sķns skal honum tališ žaš heimilt hér į landi. Ef hann telst hęfur til žess aš ķslenskum lögum skiptir ekki mįli hvort svo sé aš lögum heimalands hans. 3. Lögrįšamašur kemur fram sem fyrirsvarsmašur ólögrįša manns sem į ašild aš mįli og brestur hęfi til aš rįšstafa sakarefninu. 4. Stjórnendur félaga, stofnana eša samtaka koma fram einir eša fleiri ķ sameiningu sem fyrirsvarsmenn slķkra ašila eftir žvķ sem leišir af almennum reglum. 5. Žegar rķkiš eša sveitarfélag į ašild aš mįli, stofnun eša fyrirtęki žess eša einstök stjórnvöld, kemur sį fram sem fyrirsvarsmašur sem hefur įkvöršunarvald um žį hagsmuni ašilans sem sakarefniš varšar, nema męlt sé į annan veg ķ lögum. 6. Nś flytur ašili mįl sitt sjįlfur eša fyrirsvarsmašur og dómari telur hann ófęran um aš gęta žannig hagsmuna sinna, og skal žį dómari leggja fyrir hann aš rįša sér hęfan umbošsmann til aš flytja mįliš. Hafi hlutašeigandi ekki oršiš viš žvķ žegar mįl er tekiš nęst fyrir mį fara meš žaš eins og hann hefši ekki sótt žing. 18. gr. 1. Nś eiga fleiri en einn óskipt réttindi eša bera óskipta skyldu, og eiga žeir žį óskipta ašild. 2. Ef žeim sem bera óskipta skyldu er ekki öllum veittur kostur į aš svara til sakar skal vķsa mįli frį dómi. Žaš sama į viš ef žeir sem eiga óskipt réttindi sękja ekki mįl ķ sameiningu, aš žvķ leyti sem krafa er höfš uppi um hagsmuni einhvers žeirra sem į ekki ašild aš žvķ. 3. Ef žeir sem eiga óskipta ašild sękja ekki allir žing skulu žeir sem gera žaš teljast hafa heimild til aš skuldbinda hina. 4. Nś eru kröfur eša yfirlżsingar žeirra sem eiga óskipta ašild ósamrżmanlegar, og skal žį telja ašilana alla bundna viš žį kröfu eša yfirlżsingu sem er gagnašila hagkvęmust, nema sżnt sé aš hśn sé röng eša žann sem setti hana fram hafi sér aš ósekju skort vitneskju um mįlsatvik eša stöšu sķna aš lögum. 19. gr. 1. Fleiri en einum er heimilt aš sękja mįl ķ félagi ef dómkröfur žeirra eiga rętur aš rekja til sama atviks, ašstöšu eša löggernings. Meš sömu skilyršum mį sękja fleiri en einn ķ sama mįli. Ella skal vķsa mįli frį dómi aš kröfu varnarašila aš žvķ er hann varšar. 2. Sękja mį fleiri en einn ķ sama mįli meš žeim hętti aš kröfum sé ašallega beint aš einum žeirra en aš öšrum til vara ef skilyršum 1. mgr. er fullnęgt. Ella skal vķsa frį dómi kröfum į hendur žeim sem eru sóttir til vara ef žeir krefjast žess. 3. Nś vill sóknarašili stefna nżjum ašila eftir žingfestingu mįls til aš svara til sakar meš žeim sem hann hefur žegar stefnt, og er žaš žį žvķ ašeins heimilt aš skilyršum 1. mgr. sé fullnęgt og sóknarašila verši ekki metiš til vanrękslu aš hann hafi ekki stefnt nżja ašilanum įšur en mįliš var žingfest. [19. gr. a. 1. Žremur ašilum eša fleiri, sem eiga kröfur į hendur sama ašila sem eiga rętur aš rekja til sama atviks, ašstöšu eša löggernings, er ķ staš žess aš sękja mįl skv. 1. mgr. 19. gr. heimilt aš lįta mįlsóknarfélag, sem žeir eiga hlut aš, reka ķ einu lagi mįl um kröfur žeirra allra. Mįlsóknarfélag skal stofnaš til aš reka tiltekiš mįl fyrir dómi og er hvorki heimilt aš takmarka įbyrgš félagsmanna į skuldbindingum félagsins né lįta žaš starfa viš annaš en rekstur mįlsins og eftir atvikum fullnustu į réttindum félagsmanna og uppgjör krafna žeirra. Séu mįlsóknarfélagi ekki settar sérstakar samžykktir skulu gilda um žaš almennar samžykktir sem [rįšherra]1) įkvešur ķ reglugerš.2) Halda skal skrį um félagsmenn. Verši mįlsóknarfélag skrįsett skal ekki greitt fyrir žaš gjald ķ rķkissjóš. 2. Žótt mįlsóknarfélag eigi ašild aš mįli eiga félagsmenn hver fyrir sitt leyti žį hagsmuni sem mįliš varšar og njóta žar sömu stöšu og ašilar aš žvķ leyti sem annaš leišir ekki af įkvęšum žessarar greinar. Ķ stefnu skal dómkrafa gerš ķ einu lagi ķ nafni félagsins en greint skal allt aš einu frį félagsmönnum, svo og hvern hlut hver žeirra eigi ķ kröfu sé hśn um greišslu peningafjįrhęšar. Ķ dómi skal kvešiš į um kröfu eša önnur réttindi félagsins į hendur gagnašila įn žess aš félagsmanna sé getiš. Félagiš fer ķ hvķvetna meš forręši į mįli svo aš bindandi sé fyrir félagsmenn, žar į mešal til aš fella žaš nišur eša ljśka žvķ meš dómsįtt. Ef žvķ er aš skipta leitar félagiš ķ eigin nafni fullnustu réttinda félagsmanna aš mįli loknu. Leita mį fullnustu į réttindum į hendur mįlsóknarfélagi hjį félagsmönnum sjįlfum. 3. Nś gengur nżr ašili ķ mįlsóknarfélag eftir aš mįl er höfšaš en įšur en ašalmešferš žess er hafin og getur žį félagiš aukiš viš dómkröfur sķnar ķ žįgu nżja félagsmannsins. Slķk breyting į dómkröfum skal eftir žörfum gerš meš framhaldsstefnu og gildir žį ekki žaš skilyrši 29. gr. aš félaginu verši ekki metiš til vanrękslu aš hafa ekki gert kröfur sķnar ķ einu lagi ķ öndveršu. 4. Segi félagsmašur sig eftir höfšun mįls śr mįlsóknarfélagi fer žaš ekki lengur meš forręši į hagsmunum hans sem mįliš varšar og ber félaginu aš breyta dómkröfum sķnum aš žvķ leyti sem śrsögn gefur tilefni til. Dęma mį félagsmann, sem svo er įstatt um, til aš greiša hlut ķ mįlskostnaši sem gagnašila félagsins kann aš verša įkvešinn.]3) 20. gr. Žrišja manni er heimilt aš ganga inn ķ mįl annarra ef śrslit žess skipta hann mįli aš lögum. Skal hann žį stefna bįšum eša öllum upphaflegu ašilunum og gera kröfu um aš honum verši leyfš mešalgangan og dęmt sakarefniš eša dómur annars felldur žannig aš réttur hans verši verndašur. 21. gr. 1. Ef śrslit mįls geta skipt žrišja mann mįli aš lögum getur ašili stefnt honum og skoraš žannig į hann aš veita sér styrk ķ mįlinu eša gęta žar annars réttar sķns. 2. Męti žrišji mašur ķ mįli en gerist ekki ašili aš žvķ verša kröfur ekki geršar į hendur honum og getur hann ekki gert kröfu um annaš en mįlskostnaš sér til handa. Honum er allt aš einu rétt aš afla gagna ķ mįli og flytja žaš af sinni hendi aš žvķ leyti sem žaš varšar hann aš lögum. 22. gr. 1. Ef sóknarašili framselur žau réttindi sem dómkrafa hans varšar eftir aš mįl er höfšaš en įšur en žaš er tekiš til dóms tekur nżi eigandinn ķ hans staš viš ašild aš mįlinu ķ žvķ horfi sem žaš er. 2. Ef sóknarašili deyr į žeim tķma sem segir ķ 1. mgr. tekur dįnarbś hans viš ašild aš mįlinu ef žau réttindi, sem dómkrafan varšar, įskotnast žvķ. Aš öšrum kosti fellur mįliš nišur en dęma mį dįnarbśiš til greišslu mįlskostnašar. 3. Ef bś sóknarašila er tekiš til gjaldžrotaskipta į žeim tķma sem segir ķ 1. mgr. tekur žrotabś hans viš ašild aš mįlinu ef žau réttindi, sem dómkrafan varšar, įskotnast žvķ. Falli réttindi nišur vegna gjaldžrotaskipta fellur mįl jafnframt nišur. 23. gr. 1. Nś afhendir varnarašili hlut eša réttindi sem hann er sóttur til aš lįta af hendi eftir aš mįl er höfšaš, og mį žį sóknarašili allt aš einu halda mįlinu įfram gegn upphaflegum varnarašila. Veršur sį sem leišir rétt sinn frį varnarašila žį bundinn af dómi ķ mįlinu nema hann hafi eignast hlut eša réttindi meš žeim hętti aš réttur annarra glatist gagnvart honum. 2. Ef varnarašili deyr į žeim tķma sem segir ķ 1. mgr. tekur dįnarbś hans viš ašild aš mįlinu ef žęr skyldur, sem dómkrafan varšar, falla į žaš. Aš öšrum kosti fellur mįliš nišur en dęma mį dįnarbśiš til greišslu mįlskostnašar. 3. Ef bś varnarašila er tekiš til gjaldžrotaskipta į žeim tķma sem segir ķ 1. mgr. tekur žrotabś hans viš ašild aš mįlinu ef žęr skyldur, sem dómkrafan varšar, falla į žaš. Sóknarašili getur žó krafist aš dómur gangi ašeins į hendur žrotamanni eša bęši į hendur honum og žrotabśinu. 24. gr. 1. Dómstólar hafa vald til aš dęma um hvert žaš sakarefni sem lög og landsréttur nį til nema žaš sé skiliš undan lögsögu žeirra samkvęmt lögum, samningi, venju eša ešli sķnu. Eigi sakarefni ekki undir dómstóla vķsar dómari mįli frį dómi. 2. Nś telur dómari aš mįl eigi undir annan dómstól eša žaš beri aš reka eftir reglum um mešferš [sakamįla]1) eša mešferš įgreiningsmįla vegna fullnustugerša eša bśskipta, og vķsar hann žį mįli frį dómi. 25. gr. 1. Dómstólar verša ekki krafšir įlits um lögfręšileg efni eša hvort tiltekiš atvik hafi gerst nema aš žvķ leyti sem er naušsynlegt til śrlausnar um įkvešna kröfu ķ dómsmįli. 2. Nś hefur sóknarašili lögvarša hagsmuni af žvķ aš skoriš sé śr um tilvist eša efni réttinda eša réttarsambands, og getur hann žį leitaš višurkenningardóms um kröfur sķnar ķ žeim efnum. Gildir žetta įn tillits til žess hvort honum vęri žess ķ staš unnt aš leita dóms sem mętti fullnęgja meš ašför. 3. Félag eša samtök manna geta ķ eigin nafni rekiš mįl til višurkenningar į tilteknum réttindum félagsmanna eša lausnar undan tilteknum skyldum žeirra, enda samrżmist žaš tilgangi félagsins eša samtakanna aš gęta žeirra hagsmuna sem dómkrafan tekur til. 26. gr. 1. Ef mįl er höfšaš til śrlausnar um rétt eša skyldu sem sóknarašili jįtar eša sżnt er į annan hįtt aš sé ekki enn oršin til skal vķsa mįli frį dómi. 2. Nś er krafist dóms um skyldu, sem mętti fullnęgja meš ašför, og hśn reynist hvķla eša geta hvķlt į varnarašila, en sį tķmi er ókominn sem hann veršur krafinn um efndir hennar žegar mįl er dómtekiš, og skal žį sżkna varnarašila aš svo stöddu. 27. gr. 1. Ķ einu mįli mį sękja allar kröfur į hendur sama ašila sem eru samkynja eša eiga rętur aš rekja til sama atviks, ašstöšu eša löggernings. Öšrum kröfum veršur vķsaš frį dómi ef varnarašili krefst. 2. Hafi ašili ekki sótt allar kröfur sķnar ķ mįli, sem hann mįtti skv. 1. mgr., er honum heimilt aš sękja afgang žeirra ķ öšru mįli, en ekki mį žį dęma varnarašila til aš greiša mįlskostnaš ķ nżja mįlinu nema sżnt žyki aš ekki hafi veriš unnt aš höfša mįl ķ upphafi um allar kröfurnar eša žaš hefši leitt til tilfinnanlegra tafa eša óhagręšis. 28. gr. 1. Varnarašila er rétt aš hafa uppi gagnkröfu til skuldajafnašar ķ mįli įn žess aš gagnstefna ef skilyrši fyrir skuldajöfnuši eru fyrir hendi. Gagnkrafan skal žį höfš uppi ķ greinargerš en sjįlfstęšur dómur getur ekki gengiš um hana. 2. Meš gagnstefnu er varnarašila heimilt aš hafa uppi gagnkröfu ķ mįli til sjįlfstęšs dóms og eftir atvikum skuldajafnašar ef gagnkrafan er samkynja ašalkröfunni eša žęr eiga bįšar rętur aš rekja til sama atviks, ašstöšu eša löggernings eša samiš hefur veriš um aš sękja mętti gagnkröfuna ķ mįli um ašalkröfuna. Gagnsök veršur aš höfša innan mįnašar frį žingfestingu ašalsakar. 3. Gagnkröfu mį hafa uppi eftir žann tķma sem segir ķ 1. og 2. mgr. ef žaš er gert fyrir ašalmešferš mįls og žaš veršur ekki metiš varnarašila til vanrękslu aš hafa ekki gert gagnkröfu sķna ķ tęka tķš. 29. gr. Meš framhaldsstefnu er heimilt aš auka viš fyrri kröfu eša hafa uppi nżja kröfu ķ mįli eftir žingfestingu en fyrir ašalmešferš žess ef skilyršum 1. mgr. 27. gr. er fullnęgt og žaš veršur ekki metiš ašilanum til vanrękslu aš hafa ekki gert kröfur sķnar ķ einu lagi ķ öndveršu. 30. gr. 1. Žyki dómara žaš til skżringar eša hagręšis getur hann įkvešiš aš ósk eins eša fleiri ašila aš sameina tvö eša fleiri mįl:
2. Dómari getur ekki sameinaš mįl eftir įkvęšum 1. mgr. gegn mótmęlum ašila ef žaš hefši varšaš frįvķsun eftir kröfu hans aš höfša mįl žannig ķ öndveršu. 3. Žyki dómara žaš naušsynlegt til skżringar eša hagręšis getur hann įkvešiš af sjįlfsdįšum aš ašskilja kröfur sem eiga ekki rętur aš rekja til sama atviks, ašstöšu eša löggernings en eitt mįl er rekiš um, žannig aš fariš verši meš hvora eša hverja žeirra ķ sjįlfstęšu mįli. 31. gr. [1. Dómari getur įkvešiš aš eigin frumkvęši eša eftir ósk annars ašila eša beggja aš skipta sakarefni žannig aš fyrst verši dęmt sérstaklega um tiltekin atriši mįls mešan önnur atriši žess hvķla og bķša žess aš verša dęmd.]1) 2. Ef sakarefni er skipt ķ mįli um skašabętur žannig aš fyrst sé dęmt um bótaskyldu getur dómari oršiš viš kröfu sóknarašila um žaš aš ķ dómi um žį skyldu verši kvešiš į um hęfilega fjįrhęš sem varnarašila beri žegar aš greiša upp ķ vęntanlegar bętur. 32. gr. 1. Sękja mį mann fyrir dómi ķ žinghį žar sem hann į skrįš lögheimili. Eigi mašur fasta bśsetu ķ annarri žinghį en žar sem lögheimili hans er skrįš mį einnig sękja hann ķ žeirri žinghį. 2. Mann, sem į hvergi skrįš lögheimili, mį sękja ķ žinghį žar sem hann hefur fasta bśsetu. Sé ókunnugt um fastan bśsetustaš mį sękja hann ķ žinghį žar sem hann dvelst eša ella žar sem hann er staddur žegar stefna er birt. 3. Ķslenskan rķkisborgara, sem er bśsettur erlendis en veršur ekki sóttur žar, mį sękja fyrir dómi ķ Reykjavķk ef hann į ekki skrįš lögheimili ķ annarri žinghį. 4. Sękja mį mann, sem er bśsettur erlendis, ķ žeirri žinghį žar sem hann er staddur viš birtingu stefnu ef mįl varšar fjįrskyldu hans viš mann sem er bśsettur hér į landi eša félag, stofnun eša samtök sem eiga varnaržing hér. 5. Ólögrįša mašur veršur sóttur ķ žinghį žar sem sękja mętti lögrįšamann hans skv. 1.–4. mgr. ef hann hefur ekki sjįlfur forręši į sakarefninu. 33. gr. 1. Skrįsett félag eša firma mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem varnaržing žess er skrįš. Ef stjórnarstöš žess er ķ annarri žinghį en žar sem varnaržing er skrįš mį einnig sękja žaš ķ žeirri žinghį. Ef mįl varšar skrįsett śtibś félags eša firma mį sękja žaš ķ žeirri žinghį žar sem śtibśiš er. 2. Óskrįsett félag eša firma mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem heimili žess telst vera samkvęmt samžykktum žess eša stjórnarstöš žess er. Einnig mį sękja žaš ķ žeirri žinghį žar sem fyrirsvarsmašur žess yrši sjįlfur sóttur skv. 32. gr. Žaš sama į viš um annars konar óskrįsett samtök eša stofnanir sem įkvęši 3. og 4. mgr. taka ekki til. 3. Rķkiš veršur sótt fyrir dómi ķ Reykjavķk. Sé mįli beint aš stjórnvaldi fyrir rķkisins hönd og žaš hefur stjórnarstöš ķ annarri žinghį mį žó sękja žaš ķ žeirri žinghį. Sveitarfélag veršur meš sama skilorši sótt ķ žeirri žinghį sem žaš heyrir til. 4. Stofnun eša fyrirtęki rķkisins eša sveitarfélags eša stjórnvald žess mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem žaš hefur stjórnarstöš. 34. gr. 1. Ef skošun fasteignar getur oršiš naušsynleg ķ mįli sem varšar hana mį sękja žaš ķ žeirri žinghį žar sem hśn er. Žaš sama į viš um önnur mįl um réttindi yfir fasteign, svo og mįl žar sem sóttar eru kröfur sem rķsa af slķkum réttindum. 2. Ef fasteign er ķ fleiri žinghįm en einni eša mįl varšar fleiri fasteignir en eina sem eru ekki ķ sömu žinghį mį sękja mįl skv. 1. mgr. ķ einhverri žeirra. 35. gr. 1. Mįl til efnda į eša lausnar undan löggerningi eša vegna vanefnda eša rofa į löggerningi mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem įtti aš efna hann eftir hljóšan hans, tilętlun ašila eša réttarreglum. 2. Vķxil- og tékkamįl mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem greišslustašur vķxilsins eša tékkans er. Hafi greišslustašur vķxils eša tékka veriš erlendis mį sękja mįl um hann ķ žeirri žinghį, žar sem sį sem innheimtir hann hefur stjórnar- eša starfstöš, enda sé um banka aš ręša, sparisjóš eša annan žann sem hefur skuldheimtu aš atvinnu. 36. gr. 1. Mįl til greišslu į andvirši vöru eša žjónustu, sem hefur veriš fengin eša žegin ķ verslun eša annarri fastri starfstöš, mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem verslunin eša starfstöšin er ef žaš er atvinna upphaflega skuldareigandans aš lįta slķka vöru eša žjónustu ķ té. 2. Hafi vara eša žjónusta veriš lįtin ķ té ķ śtibśi upphaflegs skuldareiganda hér į landi veršur heimildar skv. 1. mgr. ašeins neytt til aš sękja mįl ķ žeirri žinghį žar sem śtibśiš er. 3. Nś hefur vara eša žjónusta veriš lįtin ķ té erlendis meš žeim hętti sem segir ķ 1. mgr., og mį žį höfša mįl til greišslu į andvirši hennar ķ žeirri žinghį žar sem sį sem hefur kröfuna til innheimtu hér į landi hefur starfstöš, enda hafi hann skuldheimtu aš atvinnu. 37. gr. Mįl vegna kaupa į vöru eša žjónustu hér į landi mį kaupandi sękja ķ žinghį žar sem hann yrši sjįlfur sóttur skv. 32. eša 33. gr. 38. gr. 1. Mįl til greišslu vinnulauna mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem vinnan var leyst af hendi eša ķ einhverri žeirra hafi veriš unniš vķšar. 2. Sjómenn mega sękja mįl til greišslu fyrir vinnu sķna ķ žeirri žinghį žar sem skip er skrįš. 3. Žeir sem leysa störf sķn af hendi um borš ķ loftfari mega sękja mįl til greišslu vinnulauna ķ žeirri žinghį žar sem loftfariš er skrįš. 39. gr. 1. Śtgeršarmann mį sękja ķ mįli varšandi śtgeršina ķ žeirri žinghį žar sem skip er skrįš. Žaš sama į viš um mįl į hendur skipstjóra eša skipshöfn vegna skyldustarfa žeirra. 2. Mįl um björgunarlaun mį höfša ķ žeirri žinghį žar sem bjargaš var eša žaš sem var bjargaš var flutt ķ land. 3. Ef krafa er tryggš meš sjóveši ķ skipi, farmi eša farmgjaldi og sjóvešiš hefur veriš kyrrsett mį höfša mįl um kröfuna ķ žeirri žinghį žar sem kyrrsetning fór fram. 40. gr. Ef mįl į rętur aš rekja til fjįrvörslu eša reikningshalds mį sękja žaš ķ žeirri žinghį žar sem fjįrvarslan eša reikningshaldiš fór fram. 41. gr. Mįl til skašabóta, refsingar eša annarrar fullnustu vegna réttarbrots utan samninga mį sękja ķ žeirri žinghį žar sem brot var framiš eša ķ einhverri žeirra ef brot var framiš vķšar. 42. gr. 1. Ef kröfum er beint aš fleiri en einum ašila ķ sama mįli mį sękja žaš į varnaržingi hvers žeirra sem er. 2. Gagnkrafa og gagnsök skal jafnan sótt į varnaržingi ašalsakar. 3. Ašilum er rétt aš semja um mešferš mįls ķ hverri žinghį sem er. 43. gr. 1. Įkvęšum 34.–42. gr. veršur beitt til aš sękja mann sem er bśsettur erlendis, svo og félag, firma, stofnun eša samtök sem er eins įstatt um, nema annaš leiši af samningi viš erlent rķki. 2. Įkvęši žessa kafla raska ekki gildi sérreglna um varnaržing eftir öšrum lögum. 44. gr. 1. Dómari sker śr žvķ hverju sinni eftir mati į žeim gögnum sem hafa komiš fram ķ mįli hvort stašhęfing um umdeild atvik teljist sönnuš, enda bindi fyrirmęli laga hann ekki sérstaklega um mat ķ žessum efnum. 2. Sį sem ber fyrir sig venju eša erlenda réttarreglu veršur aš leiša tilvist og efni hennar ķ ljós. 3. Ekki žarf aš sanna žaš sem er alkunnugt į žeim staš og tķma sem dómur eša śrskuršur gengur. 45. gr. Yfirlżsing ašila, sem er gefin fyrir dómi og felur ķ sér rįšstöfun į sakarefni, bindur hann eftir reglum um gildi loforša ef hann hefur forręši į žvķ. 46. gr. 1. Ašilar afla sönnunargagna ef žeir fara meš forręši į sakarefni. 2. Eftir žvķ sem dómari telur naušsynlegt til skżringar į mįli er honum rétt aš beina žvķ til ašila aš afla gagna um tiltekin atriši žess. 3. Ef dómari telur bersżnilegt aš atriši, sem ašili vill sanna, skipti ekki mįli eša aš gagn sé tilgangslaust til sönnunar getur hann meinaš ašila um sönnunarfęrslu. 47. gr. 1. Öflun sönnunargagna skal aš jafnaši fara fram fyrir žeim dómara sem fer meš mįliš. Ef žessu veršur ekki komiš viš nema meš verulegum kostnaši eša óhagręši getur dómari įkvešiš eftir ósk ašila aš gagnaöflun megi fara fram fyrir öšrum dómi samkvęmt įkvęšum XI. kafla, enda leiši žaš ekki til óžarfra tafa į rekstri mįls. 2. Įkvęši 1. mgr. girša ekki fyrir aš byggt verši į sönnunargagni sem er aflaš eftir įkvęšum XII. kafla įšur en mįl er höfšaš. 48. gr. 1. Ašila er jafnan heimilt aš gefa skżrslu um mįlsatvik fyrir dómi ķ mįli sķnu nema dómari telji sżnilegt aš hśn sé žarflaus eša tilgangslaus. 2. Eftir kröfu gagnašila og meš sama skilorši og segir ķ 1. mgr. er dómara rétt aš kvešja ašila fyrir dóm til aš gefa skżrslu um mįlsatvik. 3. Dómari getur af sjįlfsdįšum kvatt ašila fyrir dóm til aš gefa skżrslu ef hann telur žess žörf til skżringar į mįli. 4. Sem ašili eftir įkvęšum žessa kafla skošast fyrirsvarsmašur sem kemur fram fyrir ašila hönd, sbr. 3.–5. mgr. 17. gr. 49. gr. 1. Ašila er rétt sér aš meinalausu aš fęrast undan žvķ aš svara spurningum fyrir dómi ef honum vęri óheimilt aš svara žeim sem vitni ķ mįlinu. 2. Žegar ašili gefur skżrslu fyrir dómi fer um framkvęmd skżrslugjafar eftir įkvęšum 3. og 4. mgr. 51. gr., 56. gr. og 1. mgr. 59. gr. eftir žvķ sem įtt getur viš. 50. gr. 1. Nś hefur ašili forręši į sakarefni og hann višurkennir fyrir dómi tiltekiš atvik sem er honum óhagstętt, og skal žį višurkenning hans aš jafnaši lögš til grundvallar, enda žyki dómara hśn hafa veriš gefin af nęgilegri žekkingu og skilningi og ekkert kemur fram sem hnekkir henni eša veikir hana verulega. 2. Ef ašili veršur ekki viš kvašningu um aš koma fyrir dóm til aš gefa skżrslu eša svarar ekki nęgilega spurningu sem honum er ekki rétt aš fęrast undan getur dómari skżrt vanrękslu hans, óljós svör eša žögn į žann hįtt sem er gagnašila hagfelldast. 51. gr. 1. Hverjum manni, sem er oršinn 15 įra, lżtur ķslenskri lögsögu og er ekki ašili mįls eša fyrirsvarsmašur ašila, er skylt aš koma fyrir dóm sem vitni til aš svara munnlega spurningum sem er beint til hans um mįlsatvik. 2. Dómari metur meš hlišsjón af atvikum hverju sinni hvort yngri manni en getur ķ 1. mgr. verši gert skylt aš gefa skżrslu sem vitni. Sama hįtt hefur dómari į um gešveika menn og žroskahefta. 3. Ef vitni kemst ekki į žingstaš vegna veikinda eša svipašra įstęšna mį dómari įkveša aš žaš gefi skżrslu į öšrum staš žar sem žess er kostur. 4. Nś er vitni statt fjarri žingstaš eša žaš hefši annars sérstakt óhagręši af žvķ aš koma fyrir dóm, og getur žį dómari įkvešiš aš skżrsla verši tekin af žvķ į dómžingi gegnum sķma eša annaš fjarskiptatęki, enda verši skżrslutöku hagaš žannig aš allir sem eru staddir į dómžingi heyri oršaskipti viš vitniš. 5. Ef žess er krafist getur dómari lagt fyrir vitni ķ kvašningu skv. 2. mgr. 54. gr. aš hafa meš sér gögn til sżningar fyrir dómi eša aš athuga bękur sķnar, skjöl og ašra muni og gera śtdrįtt śr tilteknum atrišum ķ žeim til skżringar į mįlsatvikum. 52. gr. 1. Eftirtaldir geta skorast undan žvķ aš gefa vitnaskżrslu aš öllu leyti eša einhverju:
2. Dómari getur leyst ašra sem eru eša hafa veriš nįkomnir ašila undan vitnaskyldu ef honum viršist samband žeirra mjög nįiš. 3. Vitni er rétt aš skorast undan žvķ aš svara spurningu ef ętla mį aš ķ svari žess geti falist jįtning eša bending um aš žaš hafi framiš refsiveršan verknaš eša atriši sem valdi žvķ sišferšislegum hnekki eša tilfinnanlegu fjįrhagstjóni. Žaš sama į viš ef ętla mį aš svar hefši sömu afleišingar fyrir einhvern žann sem tengist vitni meš žeim hętti sem segir ķ 1. eša 2. mgr. 4. Dómari getur undanžegiš vitni frį žvķ aš upplżsa um leyndarmįl varšandi višskipti žess, uppgötvanir eša önnur slķk verk ef hann telur hagsmuni vitnis af leyndinni verulega rķkari en hagsmuni ašila af vęttinu. 5. Embęttis- og sżslunarmönnum er óskylt aš koma fyrir dóm til aš vitna um atvik sem hafa gerst ķ embętti žeirra eša sżslan og mį leiša nęgilega ķ ljós meš vottorši śr embęttisbók eša öšru opinberu skjali. 53. gr. 1. Įn leyfis hlutašeigandi rįšherra er vitni óheimilt aš svara spurningum um leynilegar rįšageršir, įlyktanir eša samninga handhafa rķkisvalds um mįlefni sem varša öryggi, réttindi eša heill rķkisins eša skipta mjög miklu fyrir višskipti eša fjįrhag žjóšarinnar. 2. Vitni er óheimilt įn leyfis žess sem į ķ hlut aš svara spurningum um:
3. Nś telur dómari hagsmuni ašila verulega meiri af žvķ aš upplżst verši um atriši skv. b- til d-liš 2. mgr. en hagsmuni hlutašeiganda af žvķ aš leynd verši haldiš, og getur hann žį eftir kröfu ašila lagt fyrir vitni aš svara spurningu žótt leyfi sé ekki veitt til žess, enda feli žį svariš ekki ķ sér frįsögn af einkahögum manns sem į ekki ašild aš mįli. Ef dómari telur óvķst hvort žessum skilyršum sé fullnęgt getur hann lagt fyrir vitni aš tjį sér fyrst ķ trśnaši hvers efnis svar žess yrši. 54. gr. 1. Ašili, sem óskar eftir aš leiša vitni, annast bošun žess į dómžing. 2. Ašila er rétt aš boša vitni į dómžing meš skriflegri kvašningu sem hann gefur śt sjįlfur eša leggur fyrir dómara til śtgįfu. Ķ kvašningu skal greint nafn og heimili vitnis, tilefni bošunar ķ ašalatrišum, nafn dómstóls, hvar og hvenęr vitnaleišslan fer fram og hverjar afleišingar žaš geti haft aš vitni męti ekki. Kvašningu skal birta meš sama hętti og fyrirvara og stefnu. 3. Ef vitni er statt į dómžingi er žvķ skylt aš bera žegar vętti žótt žaš hafi ekki veriš bošaš ķ žvķ skyni. 55. gr. 1. Nś kemur vitni ekki fyrir dóm samkvęmt löglega birtri kvašningu įn žess aš um lögmęt forföll sé aš ręša, og getur žį dómari oršiš viš kröfu ašila um aš leita til lögreglu um aš sękja vitniš. Lögreglu er skylt aš verša viš slķkum fyrirmęlum dómara. 2. Ef vitni kemur fyrir dóm en fullnęgir annars ekki vitnaskyldu sinni getur dómari aš kröfu ašila gert žvķ sekt meš śrskurši. Višurlög eftir śrskuršinum falla nišur ef vitni fullnęgir sķšan skyldu sinni eša ašili hverfur frį žvķ aš krefja žaš vęttis. 3. Ef vitni kemur fyrir dóm en getur ekki fullnęgt vitnaskyldu sinni vegna įstands sķns, svo sem vegna ölvunar eša gešshręringar, getur dómari gert naušsynlegar rįšstafanir til aš tryggja aš žaš geti leyst skyldu sķna af hendi sķšar. 56. gr. 1. Žegar vitni kemur fyrir dóm lętur dómari žaš fyrst gera grein fyrir nafni sķnu, kennitölu og heimili, en prófar svo eftir žörfum hvort žvķ sé rétt eša skylt aš bera vętti. Sķšan brżnir dómari alvarlega fyrir vitni skyldu žess til aš skżra satt og rétt frį og draga ekkert undan, og leišir athygli žess aš žeirri refsiįbyrgš sem er samfara vķsvitandi eša gįleysislega röngum framburši. 2. Aš svo bśnu verša spurningar lagšar fyrir vitni. Dómara er rétt aš lįta ašila um aš spyrja vitni, en žį skal sį sem kvaddi vitni leggja spurningar fyrir žaš fyrst og sķšan gagnašili. Dómara er rétt aš umorša, laga og skżra spurningar ašila įšur en vitni svarar og koma ķ veg fyrir aš spurningar séu lagšar fyrir vitni sem eru óįkvešnar, tvķręšar, veišandi, óžarflega móšgandi eša sęrandi, lagašar til aš villa um fyrir vitni eša sżnilega tilgangslausar. Dómari getur svipt ašila, sem brżtur gegn žessu, rétti til aš leggja spurningar fyrir vitni og tekiš skżrslutöku ķ sķnar hendur. Dómara er og rétt aš krefja vitni frekari skżringa į svari žannig aš efni žess komi skżrt fram, svo og aš leggja spurningar sjįlfstętt fyrir vitni. 3. Hvert vitni skal aš jafnaši prófa sér įn žess aš önnur vitni hlżši į. Aš kröfu ašila getur dómari žó įkvešiš aš vitni verši samprófaš viš annaš vitni eša ašila. 4. Nś er dómžing hįš fyrir opnum dyrum og spurningu til vitnis er žannig hįttaš aš svar viš henni varšar einkahagi žess eša annarra, og getur žį dómari lįtiš vitniš svara skriflega. Skal žį bókaš um svariš og ašilum og vitninu gefinn kostur į aš ganga śr skugga um aš bókun sé rétt įn žess aš hśn sé lesin upp. 5. Dómari leišbeinir vitni um atriši sem lśta aš skyldu og heimild žess til vitnisburšar. Ef vitni telur sér óskylt aš gefa skżrslu eša svara einstökum spurningum eša heldur fram heimildarskorti ber žvķ aš leiša lķkur aš stašreyndum sem veltur į ķ žeim efnum. Dómari getur leyft vitni aš leiša ašra fyrir dóm til skżrslugjafar ķ žvķ skyni. 57. gr. 1. Viš skżrslugjöf vitnis leitar dómari eftir žörfum vitneskju um atriši sem varša mat į trśveršugleika žess. Ķ žeim efnum skal dómari jafnan leitast viš aš ganga śr skugga um hvort skżrsla vitnis sé reist į skynjun žess sjįlfs eša sögusögn annarra. Žį skal dómari gera sér far um aš leiša ķ ljós hvort horf vitnis til mįls eša ašila sé meš einhverjum žeim hętti aš žaš geti haft įhrif į sönnunargildi framburšar žess. 2. Eftir kröfu ašila skal dómari lįta vitni stašfesta framburš sinn meš eiši eša drengskaparheiti žegar žaš hefur lokiš skżrslugjöf. Vitni veršur žó ekki lįtiš stašfesta framburš sinn ef:
3. Įšur en vitni stašfestir framburš sinn brżnir dómari fyrir žvķ helgi og žżšingu stašfestingar, bęši fyrir śrslit mįls og vitniš sjįlft lagalega og sišferšislega. 4. Ef vitni lżsir žvķ yfir aš gefnu tilefni frį dómara aš žaš samrżmist afstöšu žess ķ trśarefnum aš vinna eiš og aš žaš trśi į guš fer stašfesting žannig fram aš vitniš lyftir upp hęgri hendi og hefur žessi orš eftir dómara: Ég sver žaš og vitna til gušs mķns aš ég hef sagt žaš sem ég veit sannast og réttast og ekkert dregiš undan. 5. Ef ekki eru skilyrši til eišvinningar skv. 4. mgr. vinnur vitni heit og fer stašfesting žannig fram aš vitniš lyftir upp hęgri hendi og hefur žessi orš eftir dómara: Ég lżsi žvķ yfir og legg viš drengskap minn og heišur aš ég hef sagt žaš sem ég veit sannast og réttast og ekkert dregiš undan. 6. Eišur og heitvinning hafa sömu žżšingu aš lögum. 58. gr. 1. Žeim ašila, sem leišir vitni, er skylt aš sjį žvķ fyrir fram fyrir fé til greišslu kostnašar af ferš og dvöl į žingstaš. 2. Ef vitni krefst žess aš fullnęgšum skyldum sķnum įkvešur dómari žvķ greišslu vegna śtlagšs kostnašar af rękslu vitnaskyldu og žóknun fyrir atvinnumissi sem mį telja skipta žaš mįli mišaš viš efnahag žess og ašstęšur. Sį sem kvešur vitni greišir einn kostnaš og žóknun um sinn, en hafi bįšir ašilar krafist vęttis eša haft not af žvķ getur dómari įkvešiš aš skipta greišslu milli žeirra sem žeir įbyrgjast žó ķ sameiningu. Greišslu skal žegar inna af hendi. 59. gr. Dómari metur sönnunargildi vitnisburšar viš śrlausn mįls. Ķ žvķ sambandi skal mešal annars hugaš aš afstöšu vitnis til ašila, hagsmunum žess af mįlsśrslitum, žroska žess, įreišanleika skynjunar žess į atvikum, minni, įstandi og hegšun žess viš skżrslugjöf, öryggi žess og skżrleika ķ svörum og samręmi ķ frįsögn. 60. gr. 1. Skošunar- og matsgeršir, lżsingar į hlutum og ašrar rannsóknargeršir kallast hér einu nafni matsgeršir eša mat og athafnir sem lśta aš žeim aš meta. 2. Dómari leggur sjįlfur mat į atriši sem krefjast almennrar žekkingar og menntunar eša lagažekkingar. 3. Ef opinber starfsmašur er skipašur ķ eitt skipti fyrir öll til aš meta tiltekin atriši getur ašili snśiš sér beint til hans ef honum er skylt aš framkvęma matiš eša hann er fśs til žess įn dómkvašningar, enda sé žaš ķ verkahring hans. 61. gr. 1. Ef ekki veršur fariš svo aš sem segir ķ 2. eša 3. mgr. 60. gr. kvešur dómari einn eša tvo matsmenn til aš framkvęma mat eftir skriflegri beišni ašila. Ķ beišni skal koma skżrlega fram hvaš eigi aš meta, hvar žaš er sem meta į og hvaš ašili hyggst sanna meš mati. 2. Ašilar skulu kvaddir į dómžing žar sem matsbeišni er tekin fyrir. Ef žeir koma sér saman um hęfan matsmann skal kvešja hann til starfans nema sérstakar įstęšur męli gegn žvķ. Annars greinir dómari ašilum aš öšru jöfnu frį žvķ hvern hann hafi ķ hyggju aš kvešja til matsstarfa. 3. Žann einn mį dómkvešja til aš framkvęma mat sem er oršinn 20 įra aš aldri, er aš öllu leyti óašfinnanlegt vitni um žaš atriši sem į aš meta og hefur naušsynlega kunnįttu til aš leysa starfann af hendi eša annars žį kunnįttu sem bestrar er kostur. Mašur getur ekki skorast undan aš verša viš kvašningu ef honum vęri skylt og heimilt aš bera vitni um matsatriši og breytir engu žótt naušsyn beri til aš hann fari ķ ašra žinghį en žar sem hann į heimili til aš rękja starfann. Dómara er žó rétt aš taka rökstudda undanfęrslu til greina, enda sé žį kostur jafnhęfs manns til starfans. 4. Dómari getur dómkvatt matsmann sem er bśsettur utan lögsagnarumdęmis hans. 5. Dómkvašning skal bókuš ķ žingbók. Ķ henni skal greina skżrt hvaš skuli metiš, hvenęr mati skuli lokiš og hverjum eigi aš gefa kost į aš gęta hagsmuna sinna viš framkvęmd žess. Žį skal tekiš fram aš matsmanni beri aš vinna verk sitt af bestu vitund og semja rökstudda matsgerš sem hann megi vera višbśinn aš žurfa aš gefa skżrslu um fyrir dómi. 6. Ef matsmašur deyr, forfallast, reynist óhęfur til starfans eša vanrękir žaš kvešur dómari annan ķ hans staš aš kröfu matsbeišanda. 62. gr. 1. Matsbeišandi tilkynnir matsmanni um dómkvašningu og lętur honum ķ té endurrit af bókun um hana. 2. Matsmašur tilkynnir ašilum svo fljótt sem verša mį og meš sannanlegum hętti hvar og hvenęr verši metiš. Ašilum og dómara ber aš veita matsmanni leišbeiningar eftir föngum um matsatriši. Matsmanni er rétt aš afla sér gagna til afnota viš matiš, en ašilum, sem eru višstaddir, skal žį gefinn kostur į aš tjį sig um žau eftir žörfum. Ef vitnaleišsla reynist naušsynleg til skżringar į matsatriši er dómara rétt aš lįta hana žegar fara fram. 3. Žeim sem hefur umrįš žess sem matsgerš lżtur aš er skylt aš veita matsmanni ašgang aš žvķ nema hann megi skorast undan vitnaskyldu um matsatriši eša sé óheimilt aš bera vitni um žaš. 4. Matsmašur framkvęmir starf sitt žótt ašilar męti ekki žegar metiš er, nema upplżsingar vanti sem žeir hefšu mįtt veita. 63. gr. 1. Matsmašur skal semja rökstudda matsgerš žar sem žau sjónarmiš eru greind sem įlit hans er reist į. Matsgerš skal fengin matsbeišanda ķ hendur, en matsmanni er žó rétt aš krefjast įšur greišslu skv. [3. mgr.]1) [2. Ef matsbeišandi óskar getur dómari įkvešiš aš matsmašur žurfi ekki aš semja skriflega matsgerš skv. 1. mgr. heldur skuli hann męta fyrir dóm įšur en ašalmešferš fer fram, leggja žar fram skrifleg svör viš matsspurningum sem til hans er beint ķ matsbeišni og gefa skżrslu um nišurstöšu matsins, sbr. 2. mgr. 65. gr. Įšur en matsmašur afhendir matsbeišanda svörin og kemur fyrir dóm er honum rétt aš krefjast greišslu skv. 3. mgr.]1) [3.]1) Matsmašur į rétt į hęfilegri žóknun fyrir störf sķn samkvęmt reikningi og endurgreišslu śtlagšs kostnašar śr hendi matsbeišanda. Matsmanni er rétt aš krefjast greišslu fyrir fram vegna feršakostnašar, svo og tryggingar samkvęmt įkvöršun dómara fyrir žóknun sinni ef meš žarf. 64. gr. Ašili getur krafist yfirmats žar sem tekin verši til endurmats žau atriši sem hafa įšur veriš metin. Yfirmatsmenn skulu vera fleiri en matsmenn voru, en aš öšru leyti gilda įkvęši 61.–63. gr. um yfirmat. 65. gr. [1. Aš kröfu ašila ber matsmanni aš koma fyrir dóm til aš gefa skżrslu til skżringar og stašfestingar į matsgerš og um atriši sem tengjast henni. Ef matsmašur hefur ekki skilaš skriflegri matsgerš er honum skylt aš koma fyrir dóm aš kröfu matsbeišanda, leggja žar fram skrifleg svör viš matsspurningum įn rökstušnings og skżra frį nišurstöšu mats, svo og aš svara spurningum um atriši sem tengjast žvķ. Nś hefur dómari kvatt til mešdómsmenn eftir aš matsmašur kom fyrir dóm og getur ašili žį krafist žess aš matsmašur komi aš nżju fyrir dóm til skżrslugjafar. 2. Įkvęšum VIII. kafla veršur beitt um skżrslugjöf matsmanns eftir žvķ sem žau geta įtt viš.]1) 66. gr. 1. Dómari leysir śr įgreiningi sem lżtur aš dómkvašningu og hęfi matsmanns og um greišslur til hans meš śrskurši. Dómari getur enn fremur śrskuršaš um atriši sem varša framkvęmd matsgeršar, svo sem hvort žaš hafi veriš metiš sem skyldi meta samkvęmt dómkvašningu eša hvort matsgerš sé nęgilega rökstudd, ef įgreiningur rķs um kröfu um endurskošun hennar eša endurmat. 2. Dómari leggur mat į önnur atriši varšandi matsgerš, žar į mešal sönnunargildi hennar žegar leyst er aš öšru leyti śr mįli. 67. gr. 1. Ef ašili skķrskotar til skjals sem er ķ vörslum hans skal hann leggja žaš fram eftir kröfu gagnašila ef taka į tillit til žess viš śrlausn mįls. 2. Nś skorar ašili į gagnašila aš leggja fram skjal sem hann hefur ķ vörslum sķnum, og ber žį gagnašila aš verša viš žvķ ef ašili į rétt til skjalsins įn tillits til mįlsins eša efni skjalsins er slķkt aš gagnašila vęri skylt aš bera vitni um žaš ef hann vęri ekki ašili aš mįlinu. 3. Nś er skjal ķ vörslum manns sem er ekki ašili aš mįli, og getur žį ašili krafist aš fį žaš afhent til framlagningar ķ mįli ef vörslumanni skjalsins er skylt aš afhenda žaš ašilanum įn tillits til mįlsins eša efni skjalsins er slķkt aš vörslumanni sé skylt aš bera vitni um žaš ķ mįlinu. 4. Ašili, sem krefst skjals skv. 2. eša 3. mgr., ber sönnunarbyrši fyrir žvķ aš skjališ sé til og ķ vörslum žess sem hann heldur fram. Ef stašhęfingum ašila um žaš er mótmęlt ber honum aš leggja fram eftirrit af skjalinu ef žess er kostur, en lżsa ella efni žess eftir föngum, og skal greina frį žvķ hvaš eigi aš leiša ķ ljós meš skjalinu. 68. gr. 1. Nś veršur ašili ekki viš įskorun skv. 2. mgr. 67. gr. um aš leggja fram skjal sem žykir sannaš aš hann hafi undir höndum, og getur žį dómari skżrt žaš svo aš hann samžykki frįsögn įskoranda um efni skjalsins, sbr. žó 69. gr. 2. Ef vörslumašur skjals veršur ekki viš kröfu ašila um aš lįta žaš af hendi getur ašili lagt žau gögn, sem getur ķ 4. mgr. 67. gr., fyrir dómara, įsamt skriflegri beišni um aš vörslumašur verši skyldašur meš śrskurši til aš afhenda skjališ fyrir dómi. Ef dómari telur ekki śtilokaš aš skjališ hafi žżšingu ķ mįlinu kvešur hann ašila og vörslumann fyrir dóm og gefur žeim kost į aš tjį sig um beišnina. Aš žvķ loknu kvešur dómari upp śrskurš ef meš žarf um skyldu vörslumanns til aš afhenda ašila skjališ, sbr. žó 69. gr. Ķ śrskurši mį įkveša aš leysa beri žessa skyldu af hendi innan tiltekins tķma aš višlögšum dagsektum til ašilans sem skyldan er viš. Śrskuršinum mį einnig fullnęgja meš ašför eftir ašalefni sķnu. 3. Ef vörslumašur mętir ekki fyrir dóm skv. 2. mgr. getur dómari leitaš til lögreglu um aš sękja hann ef ašili krefst. 69. gr. 1. Nś hefur skjal, sem er skylt aš lįta af hendi skv. 67. gr., aš geyma atriši sem hlutašeiganda vęri óskylt eša óheimilt aš bera vitni um, og getur žį dómari įkvešiš aš skjališ verši lagt fyrir hann ķ trśnaši og gegn žagnarskyldu og annašhvort aš hann taki eftirrit af žvķ śr skjalinu sem er skylt og heimilt aš lįta uppi eša geri skżrslu um žau atriši. 2. Ef sį sem er skylt aš lįta af hendi skjal skv. 67. gr. gerir sennilegt aš žaš baki sér tjón eša óhagręši aš verša viš žeirri skyldu getur dómari įkvešiš aš lįta viš žaš sitja aš skjališ verši afhent fyrir dómi til eftirritunar. Žaš sama į viš ef skjal er veršmętt fyrir hlutašeiganda eša sérstök hętta er į žvķ aš žaš glatist eša spillist ef žaš er lįtiš af hendi. Hlutašeigandi getur einnig krafist aš trygging verši sett fyrir tjóni sem afhending skjals kann aš baka honum įšur en hann lętur žaš frį sér. 3. Frumrit skjala, sem įkvęši 1. og 2. mgr. taka til, skulu afhent hlutašeiganda um leiš og afnotum er lokiš. 70. gr. Eftir žvķ sem įtt getur viš gilda įkvęši 67.–69. gr. um skyldu til aš sżna og afhenda önnur sżnileg sönnunargögn en skjöl og til aš leyfa afnot af og veita ašgang aš žeim. 71. gr. 1. Opinber eru žau skjöl sem embęttis- eša sżslunarmenn gefa śt ķ embęttisnafni um žaš sem gerist ķ embętti žeirra eša sżslan. 2. Žar til annaš sannast skal telja ķslenskt opinbert skjal ófalsaš ef žaš stafar frį embęttis- eša sżslunarmanni eftir formi sķnu og efni. Žaš sama į viš um erlent opinbert skjal ef ręšismašur eša annar trśnašarmašur ķslenska rķkisins ķ hlutašeigandi rķki vottar aš śtgefandi skjals hafi heimild til žess eftir lögum žess rķkis eša žaš er sżnt meš öšrum fullnęgjandi hętti. 3. Žar til annaš sannast skal efni opinbers skjals tališ rétt ef žaš varšar tiltekin atvik sem er sagt aš hafi gerst ķ embętti eša sżslan śtgefanda. 72. gr. 1. Einkaskjal meš eiginhandarnafni śtgefanda telst gefiš śt af honum meš žvķ efni sem žaš hefur aš geyma žar til žaš gagnstęša er sannaš eša gert sennilegt. 2. Nś kemur sį sem tjįist vera śtgefandi skjals fyrir dóm til skżrslugjafar og žvķ er boriš viš ķ mįli aš undirritun į skjali sé fölsuš eša efni žess breytt, og getur žį dómari eftir kröfu ašila lagt fyrir hlutašeiganda aš gefa sżnishorn af rithönd sinni. Ef slķkri kröfu er beint aš ašila og hann neitar aš verša viš henni skal aš öšru jöfnu lķta svo į aš hann samžykki stašhęfingar gagnašila um skjališ. Ef vitni neitar aš verša viš slķkri kröfu mį beita žaš višurlögum skv. 2. mgr. 55. gr. 3. Dómari metur sönnunargildi einkaskjals meš hlišsjón af atvikum hverju sinni. 73. gr. 1. Nś óskar ašili aš gefa skżrslu, leiša vitni, fį matsmann kvaddan eša afla skjala eša annarra sżnilegra sönnunargagna fyrir öšrum dómi en žar sem mįl er rekiš, og leggur hann žį skriflega beišni um žaš fyrir dómara ķ mįlinu. Ķ beišni skal greint frį įstęšum fyrir henni, hvar sé óskaš aš gagnaöflun fari fram, hver gögn žurfi aš senda hlutašeigandi dómi, hverjum eigi aš gera ašvart um žinghald žar og um hverja gagnaöflun sé nįnar aš tefla. Ef óskaš er aš leiša vitni skal žannig greint frį nafni žess, kennitölu og heimili, svo og žeim atrišum nįkvęmlega sem vętti į aš varša. Sé óskaš dómkvašningar matsmanns skal beišni um hana aš jafnaši fylgja. 2. Beišni skv. 1. mgr. skal tekin fyrir ķ žinghaldi ķ mįlinu. Dómari getur sett žaš skilyrši fyrir aš sinna beišni aš ašili greiši fyrir fram kostnaš eša setji tryggingu fyrir greišslu kostnašar af mįlaleitan sinni. 3. Ef dómari telur skilyršum 1. mgr. 47. gr. fullnęgt til aš verša viš beišni bókar hann įkvöršun sķna um žaš ķ žingbók. Śrskuršur skal kvešinn upp ef krafist er. 74. gr. 1. Ef gagnaöflun į aš fara fram fyrir öšrum dómi hér į landi sendir dómari ķ mįlinu hlutašeigandi dómi skriflegt erindi įsamt beišni ašila, frumritum eša myndritum naušsynlegra gagna og endurritum śr žingbók. 2. Nś į gagnaöflun aš fara fram fyrir dómi ķ öšru rķki, og aflar žį dómari ķ mįlinu žżšingar į žeim gögnum sem um ręšir ķ 1. mgr. į kostnaš ašila. Dómari sendir skriflegt erindi sitt og önnur gögn įsamt žżšingum til hlutašeigandi dóms, eftir atvikum fyrir milligöngu Stjórnarrįšsins. [Um žį gagnaöflun fer eftir lögum viškomandi rķkis og žjóšréttarsamningi, ef slķkur samningur er ķ gildi viš hlutašeigandi rķki.]1) 75. gr. 1. Žegar gagnaöflun eftir fyrirmęlum žessa kafla fer fram fyrir dómi hér į landi skal fariš eftir įkvęšum II. og VII.–X. kafla eftir žvķ sem įtt getur viš. Dómari, sem gagnaöflun fer fram fyrir, tekur įkvaršanir og śrskuršar um atriši varšandi framkvęmd hennar. 2. Ef sérstakt tilefni veršur til žess mešan į gagnaöflun stendur fyrir öšrum dómi getur ašili óskaš eftir žvķ aš frekari gagna verši aflaš žar en var beišst ķ byrjun. Įkvešur hlutašeigandi dómari hvort oršiš verši viš slķkri ósk. 3. Ef ekki er sótt žing viš gagnaöflun fyrir öšrum dómi af hįlfu žess sem beiddist hennar skal telja beišni hans um hana fallna nišur nema gagnašili męti og krefjist aš hśn fari allt aš einu fram. Śtivist hefur ekki ašrar afleišingar, sbr. žó 4. mgr. 4. Falli beišni nišur skv. 3. mgr. skal tekiš tillit til žess kostnašar sem hśn hefur bakaš gagnašila viš endanlega įkvöršun mįlskostnašar hvernig sem mįliš fer. 76. gr. [1.]1) Eftir žvķ sem įtt getur viš skal įkvęšum 75. gr. beitt žegar gagna er aflaš ķ héraši ķ tengslum viš rekstur mįls fyrir ęšra dómi. [2. Žį skal įkvęšum 75. gr. einnig beitt eftir žvķ sem getur įtt viš žegar gagna er aflaš fyrir hérašsdómi hér į landi ķ tengslum viš rekstur mįls erlendis, žar į mešal fyrir EFTA-dómstólnum. [Ef beišni kemur frį öšru rķki skal haga gagnaöflun ķ samręmi viš žjóšréttarsamning, ef slķkur samningur er ķ gildi viš hlutašeigandi rķki, enda fari žaš ekki ķ bįga viš įkvęši laga žessara.]2)]1) 77. gr. 1. Ašila, sem hefur lögvarinna hagsmuna aš gęta, er heimilt aš beišast dómkvašningar matsmanns žótt hann hafi ekki haft uppi kröfu vegna matsatrišis ķ dómsmįli ef žaš er gert til aš stašreyna kröfu eša sanna atvik aš baki henni. 2. Nś er hętta į aš kostur fari forgöršum į žvķ aš afla sönnunar um atvik sem varšar lögvarša hagsmuni ašila eša aš žaš verši verulega erfišara sķšar, og er honum žį heimilt aš leita sönnunar um atvikiš fyrir dómi meš vitnaleišslu eša öflun skjals eša annars sżnilegs sönnunargagns žótt hann hafi ekki haft uppi kröfu ķ tengslum viš atvikiš ķ dómsmįli. Ašila er meš sama hętti heimilt aš leita sönnunar fyrir dómi um atvik sem varša lögvarša hagsmuni hans og geta rįšiš nišurstöšu um hvort hann lįti verša af mįlshöfšun vegna žeirra. 3. Heimildum 1. og 2. mgr. veršur ekki beitt til aš afla sannana um refsiverša hįttsemi žar sem įkęruvaldiš ętti sókn sakar. 78. gr. 1. Ašili, sem vill leita sönnunar skv. 77. gr., skal beina skriflegri beišni um žaš til dómara ķ žinghį žar sem mętti höfša mįl um kröfu hans, vitni er statt, sżnilegt sönnunargagn er aš finna eša hlutur er nišur kominn sem matsgerš varšar. 2. Ķ beišni skal greina skżrt frį žvķ atviki sem ašili vill leita sönnunar um, hvernig hann vill aš žaš verši gert, hver réttindi eru ķ hśfi og hverja ašra sönnunin varšar aš lögum. Ef sönnunar er leitaš skv. 2. mgr. 77. gr. skal enn fremur rökstutt hvers vegna sönnunarfęrsla žolir ekki biš eša getur rįšiš nišurstöšu um hvort mįl verši sķšar höfšaš. 3. Dómari metur af sjįlfsdįšum hvort skilyrši séu til aš fallast į beišni. Ef hann telur aš svo sé ekki eša įgreiningur rķs um žaš kvešur hann upp śrskurš žar um. 4. Dómari kvešur ašila fyrir dóm žar sem sönnunarfęrsla fer fram. Ef beišni varšar ašra ašila skulu žeir einnig kvaddir fyrir dóm, enda žoli mįlefniš žį biš sem leišir af žvķ. 79. gr. 1. Viš öflun sönnunar eftir fyrirmęlum žessa kafla skal fariš eftir įkvęšum II. og VII.–X. kafla eftir žvķ sem įtt getur viš. Dómari, sem öflun sönnunar fer fram fyrir, tekur įkvaršanir og śrskuršar um žau atriši varšandi hana sem hefšu ella boriš undir dómara viš sönnunarfęrslu viš rekstur mįls. 2. Ef sérstakt tilefni veršur til žess mešan į öflun sönnunar stendur getur ašili óskaš eftir žvķ aš frekari gagna verši aflaš en var beišst ķ byrjun. Dómari įkvešur hvort oršiš verši viš slķkri ósk. 3. Nś er ekki sótt žing af hįlfu žess sem beišni stafar frį, og veršur žį ekki af öflun sönnunar nema annar męti sem hefur lögvarinna hagsmuna aš gęta, hann óskar aš athöfn fari allt aš einu fram og dómari telur efni til aš verša viš ósk hans. 4. Sį sem bišur um öflun sönnunar greišir kostnaš sem hlżst af žvķ. Ef ašrir sękja žing og krefjast žess getur dómari śrskuršaš žeim ómaksžóknun śr hendi hans. 80. gr. 1. Ķ stefnu skal greina svo glöggt sem verša mį:
2. Ef stefnandi hefur ašeins uppi kröfur ķ mįli sem er unnt aš fullnęgja meš ašför skal eitt eintak stefnu ritaš į löggiltan skjalapappķr ķ stęršinni A4 meš a.m.k. 4 sm spįssķu vinstra megin į framhliš blašs og hęgra megin į bakhliš. Skal žetta eintak afhent dómara aukalega viš žingfestingu mįls nema sįtt sé žį žegar gerš ķ žvķ eša stefndi samžykkir kröfur stefnanda eša leggur fram greinargerš. 3. Stefnanda er jafnan rétt aš gefa śt stefnu sjįlfur. Honum er einnig heimilt aš leggja stefnu fyrir dómara til śtgįfu, enda sé žį oršalag hennar tilhlżšilegt. Sé leitaš til dómara um śtgįfu stefnu skal hann benda stefnanda į galla sem hann sér į mįlatilbśnaši og geta varšaš frįvķsun, en ekki mį hann synja um śtgįfu stefnu af žeim sökum, enda er hann óbundinn af slķku įliti sķnu viš śrlausn mįls. 81. gr. 1. Til aš birta stefnur, kvašningar og ašrar tilkynningar skipar sżslumašur a.m.k. einn mann ķ hverju sveitarfélagi ķ umdęmi sķnu og annan til vara til aš gegna žeim störfum ķ forföllum. Enginn mį vķkjast undan skipun sem fullnęgir skilyršum 2. mgr. 2. Ekki mį skipa mann stefnuvott nema hann sé oršinn 25 įra aš aldri …1) og sé svo heill og hraustur aš hann geti gegnt starfanum. [Hann mį ekki hafa hlotiš dóm fyrir refsiveršan verknaš žar sem refsing var fjögurra mįnaša óskiloršsbundiš fangelsi hiš minnsta eša öryggisgęsla ef hann var fullra 18 įra žegar brotiš var framiš nema fimm įr hafi lišiš frį žvķ aš afplįnun var aš fullu lokiš.]1) 3. Įšur en stefnuvottur tekur til starfa skal hann undirrita drengskaparheit, sem sżslumašur varšveitir, um aš hann muni rękja starfann af trśmennsku og samviskusemi. 4. [Rįšherra]2) skal setja gjaldskrį vegna starfa stefnuvotta. 82. gr. 1. Žar sem eftirfarandi įkvęši žessa kafla męla fyrir um aš stefna verši birt fyrir stefnda og öšrum sem tengjast honum, į staš sem varšar hann og meš fresti sem tekur miš af högum hans eiga žęr reglur viš fyrirsvarsmann ķ staš stefnda ef fyrirsvarsmašur fer meš mįl hans. 2. Stefna veršur ekki birt fyrir manni sem er yngri en 15 įra aš aldri. 3. Stefnu mį ekki birta fyrir gagnašila stefnda eša manni sem gęti veriš ķ fyrirsvari fyrir gagnašila. 83. gr. 1. Birting stefnu er lögmęt ef:
2. Stefna telst einnig nęgilega birt ef hśn er auglżst ķ Lögbirtingablaši skv. 89. gr. 3. Ķ staš stefnubirtingar skv. 1. mgr. og jafngilt henni mį koma stefnu į framfęri meš žvķ aš:
4. Ef stefndi sękir žing viš žingfestingu mįls breytir engu žótt stefna hafi ekki veriš birt eša komiš į framfęri viš hann, galli hafi veriš į birtingu eša birt meš of skömmum fyrirvara. 84. gr. 1. Žegar birta į stefnu skv. 1. mgr. 83. gr. afhendir stefnandi žeim sem annast birtingu frumrit hennar įsamt samriti handa hverjum sem į aš birta fyrir. Hverju samriti skal fylgja opiš umslag merkt meš nafni og heimili stefnda og įritaš um aš žaš hafi aš geyma stefnu ķ tilteknu mįli og hvenęr birting megi sķšast fara fram til žess aš stefnufresti verši nįš. Žegar sį sem annast birtingu hefur gengiš śr skugga um aš samrit sé samhljóša frumriti stefnu setur hann samrit ķ umslagiš og lokar žvķ. Stefnandi skal einnig lįta af hendi umslag merkt sjįlfum sér og heiti mįls undir frumrit stefnu. 2. Žeim sem annast birtingu er rétt aš įskilja fyrirframgreišslu kostnašar af henni śr hendi stefnanda. 3. Sį er vanhęfur til aš birta stefnu sem er ašili aš mįli, maki ašila eša skyldur eša męgšur ašila ķ beinan legg eša annan liš til hlišar. 85. gr. 1. Stefnubirting skal fara fram į virkum degi frį lokum įttundu stundar til loka tuttugustu og annarrar stundar. Birting mį žó fara fram į öšrum degi eša tķma ef žaš er naušsynlegt til žess aš stefnufrestur nįist. 2. Stefna skal aš jafnaši birt fyrir stefnda sjįlfum į skrįšu lögheimili hans eša žar sem hann hefur fasta bśsetu, dvalarstaš eša vinnustaš. Birting er žó alltaf gild žótt hśn fari fram į öšrum staš ef birt er fyrir stefnda sjįlfum. 3. Birting er einnig lögmęt žótt hśn fari ekki fram skv. 2. mgr. ef:
4. Nś er félagi stefnt, og mį žį birting alltaf fara fram į stjórnarstöš žess žótt fyrirsvarsmašur hafi žar ekki fastan vinnustaš, en žį skal aš jafnaši birta fyrir ęšsta starfsmanni žess sem veršur nįš til. Eins mį fara aš žegar öšrum lögašila er stefnt, svo sem firma, samtökum, stofnun, rķkinu, stjórnvaldi eša sveitarfélagi. 86. gr. 1. Žeim sem hittist fyrir žegar birta į stefnu er skylt aš greina frį nafni sķnu og öšrum atrišum sem lögmęti birtingar getur oltiš į. 2. Sį sem annast birtingu skal afhenda žeim sem er birt fyrir samrit stefnu og vekja athygli hans į žvķ hver athöfn sé aš fara fram. Ef birt er fyrir öšrum en stefnda skal honum bent į skyldur sķnar skv. 3. mgr. 3. Ef stefna er birt fyrir öšrum en stefnda ber žeim manni aš višlagšri sekt aš koma samriti stefnu ķ hendur stefnda, en sé žess ekki kostur žį ķ hendur žess sem mį telja lķklegastan til aš koma samriti til skila ķ tęka tķš. 4. Nś kemur ķ ljós aš stefnda sé ekki lengur aš finna į žeim staš sem er getiš ķ stefnu, og skal žį sį sem annast birtingu leita vitneskju um annan staš til birtingar eftir žvķ sem kostur er. Verši ekki uppvķst um annan staš eša bresti žann, sem annast birtingu, heimild til birtingar žar skal stefnan žegar endursend stefnanda meš bošum um vitneskju sem var aflaš. 87. gr. 1. Aš lokinni stefnubirtingu skal sį sem annast hana gefa śt dagsett og undirritaš vottorš um birtinguna žar sem eftirfarandi kemur fram:
2. Birtingarvottorš skal fęrt į frumrit stefnu eša blaš sem er fest viš žaš. Frumritiš skal sķšan afhent eša sent stefnanda. 3. Efni birtingarvottoršs telst rétt žar til žaš gagnstęša sannast. 88. gr. 1. Nś er yfirlżsing skv. 3. mgr. 83. gr. rituš į stefnu, og skal žį telja undirskrift undir hana stafa frį stefnda eša eftir atvikum lögmanni hans žar til žaš gagnstęša sannast. Stefnandi veršur ekki krafinn um sönnur fyrir aš lögmašur, sem ritar undir slķka yfirlżsingu, hafi umboš stefnda til žess. 2. Ef yfirlżsing skv. 3. mgr. 83. gr. er ekki tķmasett skal litiš svo į aš stefndi hafi falliš meš bindandi hętti frį stefnufresti. 89. gr. 1. Stefnu mį birta ķ Lögbirtingablaši ef:
2. Ef stefna er birt skv. 1. mgr. skal tiltekiš ķ henni af hverri įstęšu žaš er gert. 90. gr. [1. Nś į stefndi žekkt heimili eša ašsetur erlendis eša žaš liggur annars fyrir aš hann eigi heimili ķ tilteknu öšru rķki og birting stefnu getur ekki fariš fram hér į landi eftir öšrum įkvęšum žessa kafla og fer žį um birtingu eftir lögum žess rķkis og žjóšréttarsamningi, ef slķkur samningur hefur veriš geršur viš hlutašeigandi rķki. 2. Stefna eša önnur tilkynning frį öšru rķki veršur birt hér į landi eftir reglum žessa kafla og ķ samręmi viš žjóšréttarsamning, ef slķkur samningur er ķ gildi viš hlutašeigandi rķki, enda fari žaš ekki ķ bįga viš įkvęši laga žessara.]1) 91. gr. 1. Ef stefndi į skrįš lögheimili, fasta bśsetu eša dvalarstaš ķ žeirri žinghį žar sem mįl veršur žingfest ber honum žriggja sólarhringa stefnufrestur. Žaš sama gildir ef žingstašur er sį sami fyrir tvęr eša fleiri žinghįr, stefndi į skrįš lögheimili, fasta bśsetu eša dvalarstaš ķ einni žinghįnni og mįl veršur žingfest ķ annarri. Ķ žessu tilliti skal litiš svo į sem lögsagnarumdęmi hérašsdóma Reykjavķkur og Reykjaness vęru til samans ein žinghį. 2. Ef stefndi į annars skrįš lögheimili, fasta bśsetu eša dvalarstaš hér į landi utan žinghįr žar sem mįl veršur žingfest skal stefnufrestur vera ein vika. 3. Ef stefndi į heimili eša dvalarstaš erlendis eša ókunnugt er um hann eša heimili hans skal stefnufrestur vera einn mįnušur. 4. Nś er lögašila stefnt og fyrirsvarsmašur hans į ekki skrįš lögheimili, fasta bśsetu eša dvalarstaš ķ sömu žinghį og lögašilinn hefur stjórnarstöš, og skal žį stefnufrestur mišast viš žį žinghį žar sem stjórnarstöšin er ef žaš leišir til skemmri stefnufrests. 5. Ef stefna žarf upphaflegum mįlsašila ķ mešalgöngusök, framhaldssök eša gagnsök ber honum žriggja sólarhringa stefnufrestur įn tillits til įkvęša 2.–4. mgr. Birta mį fyrir umbošsmanni ašilans ķ mįlinu. 92. gr. 1. Tilkynningar, sem dómari lętur frį sér fara til ašila, skulu birtar eša sendar honum eša umbošsmanni hans į sannanlegan hįtt eftir įkvöršun dómara. Dómari įkvešur hverju sinni hęfilegan frest ķ žvķ skyni. 2. Ef tķmi til nżs žinghalds er įkvešinn į dómžingi er ekki žörf frekari tilkynninga um žį įkvöršun til ašila sem er staddur žar žegar hśn er kynnt. 93. gr. Mįl telst höfšaš žegar stefna er birt eša įrituš um vištöku samrits hennar, sbr. 3. mgr. 83. gr., eša stefndi mętir aš öšrum kosti fyrir dómi žar sem stefnandi afhendir honum samrit stefnu og žingfestir mįl. 94. gr. 1. Mįl er žingfest meš žvķ aš stefna er lögš fram fyrir dómi. 2. Nś sękir stefnandi ekki žing žegar žingfesta į mįl hans og hefur ekki lögmęt forföll, og er žį mįlatilbśnašur hans ónżtur. Sęki stefndi žing getur dómari śrskuršaš honum ómaksžóknun śr hendi stefnanda aš kröfu hans. 3. Gagnkrafa til skuldajafnašar er žingfest žegar hśn er gerš fyrir dómi. 4. Žegar mįl hefur veriš žingfest veršur dóms ekki krafist um žęr kröfur sem eru geršar ķ žvķ ķ öšru mįli. Ef dóms er krafist žannig um kröfu ķ öšru mįli skal vķsa henni frį dómi. 95. gr. 1. Viš žingfestingu skal stefnandi leggja fram stefnu og žau skjöl sem varša mįlatilbśnaš hans eša hann byggir annars kröfur sķnar į, svo og skrį yfir žau skjöl sem hann leggur žį fram. Stefnanda er einnig heimilt aš leggja fram skriflega ašilaskżrslu sķna um atvik mįls. 2. Dómari getur veitt stefnanda skamman frest til aš leggja fram önnur gögn skv. 1. mgr. en stefnu ef ašilar eru į žaš sįttir eša dómari telur aš stefnandi verši ekki krafinn um žau žį žegar. 96. gr. 1. Nś sękir stefndi ekki žing žegar mįl er žingfest og ekki er kunnugt aš hann hafi lögmęt forföll, og skal žį mįliš tekiš til dóms ķ žeim bśningi sem žaš er, enda hafi stefnandi ekki fengiš frest skv. 2. mgr. 95. gr. Veršur mįliš žį dęmt eftir kröfum og mįlatilbśnaši stefnanda aš žvķ leyti sem er samrżmanlegt framkomnum gögnum nema gallar séu į mįlinu sem varša frįvķsun žess įn kröfu. 2. Ef stefndi sękir ekki žing sķšar žegar mįl er tekiš fyrir og hann hefur ekki lagt fram greinargerš skal fariš svo aš sem segir ķ 1. mgr. 3. Hafi stefndi lagt fram greinargerš įšur en žingsókn hans fellur nišur mį gefa stefnanda kost į aš svara vörnum hans ķ skriflegri sókn, en aš henni framkominni veršur mįliš tekiš til dóms. Mįliš veršur žį dęmt eftir framkomnum kröfum, gögnum og sókn stefnanda meš tilliti til žess sem hefur komiš fram af hįlfu stefnda. 4. Stefndi getur ekki skotiš mįli, sem er dęmt eftir 1.–3. mgr., til ęšra dóms nema meš gagnįfrżjun žegar stefnandi hefur įfrżjaš fyrir sitt leyti. Stefndi getur beišst endurupptöku žess ķ héraši eftir įkvęšum XXIII. kafla. 97. gr. 1. Forföll ašila frį žinghaldi teljast lögmęt ef žau stafa af:
2. Lögmęt forföll umbošsmanns ašila jafngilda lögmętum forföllum ašilans sjįlfs. 3. Ef dómara er kunnugt um aš ašili męti ekki vegna lögmętra forfalla frestar hann mįli og tilkynnir hvenęr žaš verši tekiš fyrir į nż. 4. Nś hefur ašili ekki mętt ķ mįli en haft lögmęt forföll sem dómara var ókunnugt um og ekki var unnt aš tilkynna honum, og getur ašilinn žį snśiš sér til dómara meš sönnun fyrir forföllum sķnum og skriflegri beišni um endurupptöku mįls, enda hafi dómur ekki gengiš ķ žvķ. Dómari tekur žį mįl upp į nż meš bókun ķ žingbók frį žvķ ašili mętti sķšast eša frį žvķ mįl skyldi žingfesta ef stefnandi mętti žį ekki og tilkynnir ašilum hvenęr mįl verši tekiš fyrir į nż. 98. gr. 1. Nś sękir stefndi žing og samžykkir kröfur stefnanda ķ einu og öllu įn žess žó aš sįtt takist um žęr, og skal žį mįliš dómtekiš og dómur lagšur į žaš ķ samręmi viš samžykki stefnda. 2. Um sįttaumleitan, gerš sįttar og įhrif hennar fer eftir įkvęšum XV. kafla. 99. gr. 1. Ef stefndi sękir žing viš žingfestingu mįls į hann rétt į hęfilegum fresti til aš taka afstöšu til krafna stefnanda og kanna framkomin gögn. 2. Haldi stefndi uppi vörnum ķ mįli skal hann leggja fram skriflega greinargerš um žęr viš lok frests skv. 1. mgr. Ķ henni skal greint frį ašilum, mįlflutningsumboši, kröfum stefnda, gögnum sem hann leggur fram og gögnum sem hann telur aš enn žurfi aš afla. Žį skal žar lżst į gagnoršan og skżran hįtt mįlsįstęšum stefnda og öšrum atvikum sem žarf aš greina til žess aš samhengi mįlsįstęšna verši ljóst, auk žess aš vķsaš skal til helstu lagaįkvęša eša réttarreglna sem stefndi byggir mįlatilbśnaš sinn į. Žį skulu žeir tilgreindir sem stefndi hyggst leiša til skżrslugjafar fyrir dómi um atvik mįls. Dómari getur veitt stefnda frekari frest til aš leggja fram greinargerš ef hann telur réttmęta įstęšu til žess. [Krefjist stefndi žess aš mįli verši vķsaš frį dómi er honum heimilt aš leggja fram greinargerš einungis um žį kröfu, enda sé hśn lögš fram innan fjögurra vikna frį žingfestingu mįlsins. Nś veršur mįli ekki vķsaš frį dómi og ber žį dómara aš veita stefnda sérstakan frest til aš leggja fram greinargerš um efnisvarnir.]1) 3. Stefnda er meš sama hętti og stefnanda heimilt aš leggja fram gögn og skriflega ašilaskżrslu sķna um atvik mįls. 100. gr. 1. Žegar stefndi hefur lagt fram greinargerš athugar dómari hvort gallar séu į mįli sem geta varšaš frįvķsun žess įn kröfu. Telji dómari slķka galla fyrir hendi gefur hann ašilum kost į aš tjį sig um žaš munnlega. Ef mįl skal sęta frįvķsun įn kröfu kvešur dómari upp śrskurš um frįvķsun žess žegar aš žvķ loknu. 2. Nś krefst stefndi frįvķsunar mįls ķ greinargerš, og skal žį mįliš flutt munnlega um žį kröfu įšur en fjallaš veršur frekar um efni žess og leyst śr kröfunni ķ śrskurši. Frį žessu mį vķkja ef krafan byggist į įstęšum sem varša einnig efni mįls og nęgilegar upplżsingar žykja ekki komnar fram aš žvķ leyti. 3. Nś hrindir dómari frįvķsunarkröfu, og er hann žį ekki bundinn af žeim śrskurši ef nżjar upplżsingar koma fram sķšar undir rekstri mįls um žau atriši sem śrskuršaš var um. 4. Ef dómari veršur žess var eftir dómtöku mįls aš gallar séu į žvķ sem varša frįvķsun į einni eša fleiri kröfum, en žó ekki žeim öllum, getur hann kvešiš į um frįvķsun mįls aš hluta og leyst śr efni žess aš öšru leyti ķ dómi. Žaš sama į viš ef ašilar eru fleiri en einn til sóknar eša varnar og frįvķsun varšar einn eša fleiri žeirra en ekki žį alla. 5. Nś fellir ęšri dómur śr gildi śrskurš um frįvķsun mįls aš einhverju leyti eša öllu, og skal žį hérašsdómari taka mįliš upp į nż samkvęmt įkvęšum ęšra dóms eins og žaš stóš žegar hann tók žaš til śrskuršar. 101. gr. 1. Nś heldur stefndi uppi vörnum ķ mįli og žvķ veršur ekki vķsaš frį dómi, og skal žį flytja žaš munnlega. Dómari getur žó įkvešiš aš mįl verši skriflega flutt ef hann telur hęttu į aš žaš skżrist ekki nęgilega meš munnlegum mįlflutningi. Dómari getur einnig įkvešiš aš mįl verši tekiš til dóms įn mįlflutnings ef ašilar eru sammįla um žaš. 2. Ef mįl varšar flókin fjįrvišskipti getur dómari gefiš ašilum kost į aš leggja fram śtreikninga sem kröfur žeirra byggjast į, enda hafi slķkar upplżsingar ekki komiš fram meš fullnęgjandi hętti ķ öšrum gögnum mįls. 3. Ašilum ber eftir föngum aš gefa glöggar og greinilegar yfirlżsingar fyrir dómi. Dómara ber aš fylgjast meš mįli ķ öllum atrišum og spyrja ašila um hvert žaš atriši, sem honum žykir óljóst og kann aš hafa žżšingu, og skal hann kosta kapps um aš yfirlżsingar žeirra verši nęgilega glöggar. 4. Dómara er skylt aš leišbeina ašila, sem er ólöglęršur og flytur mįl sitt sjįlfur, um formhliš mįls eftir žvķ sem dómara viršist naušsyn bera til. 5. Mįlsįstęšur og mótmęli skulu koma fram jafnskjótt og tilefni veršur til. Aš öšrum kosti mį ekki taka slķkar yfirlżsingar til greina nema gagnašili samžykki eša ašili hefur žarfnast leišbeininga dómara en ekki fengiš žęr. 102. gr. 1. Žegar stefndi hefur lagt fram greinargerš sķna skal mįl jafnan tekiš fyrir einu sinni til žess aš leita sįtta og gefa ašilum kost į aš koma aš sżnilegum sönnunargögnum sem ekki hefur įšur veriš tilefni eša tękifęri til aš leggja fram. Ķ žvķ žinghaldi skal eftir atvikum leitaš svara ašila viš žvķ ķ hverju skyni žeir hyggjast sjįlfir gefa skżrslur og leiša einstök vitni til žess aš stašreyna hvort og aš hverju marki skżrslugjafar sé žörf. Dómara er rétt aš inna ašila eftir žvķ hve langan tķma žeir žurfi fyrir mįlflutningsręšur viš ašalmešferš og įkvešur dómari sķšan lengd hennar ķ ljósi žess. 2. Dómari getur oršiš viš ósk ašila um aš fresta mįli frekar ef hann telur žaš vęnlegt til aš nį sįttum eša naušsynlegt til aš afla gagna sem nęgilegur frestur hefur ekki įšur veriš til, en bįšum ašilum ber žį jöfnum höndum aš nota sama frest til gagnaöflunar. Aš öšrum kosti synjar dómari aš jafnaši um frest, žótt ašilar séu į einu mįli um aš ęskja hans. 3. Nś fęr dómari vitneskju um aš [sakamįl]1) hafi veriš höfšaš eša …1) rannsókn standi yfir vegna refsiveršs athęfis og telja mį aš śrslit žess mįls eša rannsóknar skipti verulegu mįli um śrslit einkamįlsins, og getur hann žį frestaš mįli af sjįlfsdįšum žar til séš er fyrir enda [sakamįls]1) eša rannsóknar. Meš sama hętti mį fresta mįli ef annaš einkamįl hefur veriš höfšaš śt af efni sem varšar śrslit žess verulega eša žaš efni hefur veriš réttilega lagt til śrlausnar stjórnvalds. 4. Dómari getur oršiš viš ósk ašila um aš fį aš gefa munnlega skżrslu fyrir dómi um atriši sem varša öflun gagna įšur en komiš er aš ašalmešferš mįls. Eins er heimilt aš taka skżrslu fyrir dómi įšur en öflun sżnilegra sönnunargagna er lokiš ef žaš žarf aš gera eftir įkvęšum XI. kafla eša sį sem į aš gefa skżrslu veršur fjarverandi vegna lögmętra forfalla žegar žing er hįš til ašalmešferšar mįls. 5. Aš jafnaši įkvešur dómari ekki hvenęr žing verši hįš til ašalmešferšar mįls fyrr en ašilar hafa lżst lokiš öflun sżnilegra sönnunargagna. Eftir žaš er ašilum aš jafnaši óheimilt aš leggja fram sżnileg sönnunargögn. Frį žessu getur dómari žó vikiš ef žaš veldur ekki töfum į mįli, ekki hefur įšur veriš unnt aš afla tiltekinna gagna eša skort hefur į leišbeiningar hans eša įbendingar. 103. gr. 1. Žegar gagnaöflun er lokiš skv. 102. gr. įkvešur dómari meš hęfilegum fyrirvara hvenęr žing verši hįš til ašalmešferšar, en žį skulu aš jafnaši fara fram ķ einni lotu skżrslutökur og munnlegur flutningur mįls. Ef dómara žykir įstęša til getur hann beint žvķ til ašila aš žeir leggi fram skriflega kröfugerš og talningu mįlsįstęšna viš ašalmešferš. 2. Ašalmešferš hefst meš žvķ aš dómari gefur stefnanda kost į aš gera stuttlega grein fyrir mįlinu og aš žvķ bśnu į stefndi fęri į aš gera stuttar athugasemdir viš lżsingu stefnanda. Sķšan eru teknar skżrslur af ašilum og vitnum og gengiš į vettvang ef žvķ er aš skipta. 3. Aš loknum skżrslutökum fer fram munnlegur flutningur mįls. Stefnandi talar fyrst og sķšan stefndi, en rétt er aš talaš sé tvisvar af hįlfu hvors. Dómari getur leyft ašilum sjįlfum aš gera stuttar athugasemdir aš loknum munnlegum mįlflutningi umbošsmanna žeirra. Dómari stżrir mįlflutningi og gętir žess aš ręšumašur haldi sig viš efniš og aš mįlflutningur sé glöggur og sęmilegur. Dómari getur takmarkaš mįlfrelsi žess sem lagar sig ekki aš įminningum hans eša fer aš mun fram śr žeim tķma sem hefur veriš įętlaš aš mįlflutningur hans muni taka. 4. Nś er mįl skriflega flutt, og skal žį fresta žvķ aš loknum skżrslutökum til žess aš stefnandi leggi fram sókn. Aš henni fram kominni veršur mįli frestaš į nż til žess aš stefndi leggi fram vörn. Enn veršur mįli sķšan frestaš til žess aš ašilar eigi bįšir kost į aš leggja fram skrifleg andsvör einu sinni. 5. Aš loknum mįlflutningi tekur dómari mįliš til dóms. 104. gr. Nś veršur dómari žess var eftir dómtöku mįls aš verulegur brestur sé į skżrleika ķ yfirlżsingum ašila eša upplżsingum um mįlsatvik og telja mį brestinn stafa af žvķ aš dómari hafi ekki gętt nęgilega aš leišbeiningum viš ašila eša įbendingum til žeirra, og skal hann žį kvešja ašila fyrir dóm og eftir atvikum beina spurningum til žeirra eša benda žeim į naušsyn žess aš frekari gagna verši aflaš. Fresta mį mįlinu eftir žörfum, en aš žvķ bśnu gefur dómari ašilum kost į aš gera athugasemdir til višbótar fyrri mįlflutningi sķnum og tekur mįliš til dóms į nż. 105. gr. 1. Mįl veršur fellt nišur ef:
2. Ef mįl veršur fellt nišur skv. b- til e-liš 1. mgr. og stefndi sękir žing og krefst mįlskostnašar śr hendi stefnanda kvešur dómari upp śrskurš um kröfuna og nišurfellingu mįlsins. Slķkan śrskurš getur dómari fellt śr gildi ef stefnandi sannar aš hann hafi haft lögmęt forföll žegar žingsókn hans féll nišur. 3. Ķ öšrum tilvikum en greinir ķ 2. mgr. veršur mįl fellt nišur meš bókun ķ žingbók nema įgreiningur standi um hvort žaš verši gert sem dómari tekur žį afstöšu til meš śrskurši. 106. gr. 1. Dómari leitar sįtta ef ašilar fara meš forręši į sakarefni nema hann telji vķst aš sįttatilraun verši įrangurslaus vegna ešlis mįlsins, afstöšu ašila eša annarra įstęšna. 2. Dómari leitar aš jafnaši sįtta eftir aš stefndi hefur lagt fram greinargerš sķna en įšur en žing er hįš til ašalmešferšar. Dómara er heimilt aš leita sįtta fyrr, svo og viš ašalmešferš eša eftir aš flutningi mįls er lokiš. Ekki stendur žaš ķ vegi sįttaumleitana aš žęr hafi įšur veriš reyndar įn įrangurs. 3. Śrlausn hérašsdóms veršur ekki ómerkt fyrir ęšra dómi fyrir žęr sakir aš sįtta hafi ekki veriš leitaš. 107. gr. 1. Dómari getur oršiš viš ósk ašila um aš vķsa sįttaumleitunum ķ mįli til sżslumannsins ķ žeirri žinghį žar sem mįl var höfšaš ef dómari telur žaš vęnlegt til įrangurs og ekki leiša til óžarfra tafa. Ašilum er og rétt aš koma sér saman um aš vķsa mįli sķnu til sįttaumleitana sżslumanns įn atbeina dómara milli žess aš mįl žeirra er tekiš fyrir į dómžingi eša įšur en mįl er höfšaš. 2. Žegar sįttaumleitunum er vķsaš til sżslumanns skal sį sem gerir žaš lįta honum ķ té mįlsgögn ķ žeim męli sem žörf krefur. Skal sżslumašur sķšan svo fljótt sem verša mį kvešja ašila į sinn fund og reyna meš žeim sęttir. 3. Sżslumašur fellir nišur sįttaumleitanir ef sįttafundur er ekki sóttur af hendi beggja ašila eša žegar hann telur annars sżnt aš žęr beri ekki įrangur. 4. Ef sįtt tekst fyrir sżslumanni skal hśn bókuš ķ sérstakri geršabók hans. Nś tekst sįtt aš nokkru leyti en ekki öllu, og fer žį um framhald mįls fyrir dómi eftir 2. mgr. 108. gr. 5. Sįtt, sem er gerš fyrir sżslumanni, felur ķ sér lok dómsmįls, eftir atvikum aš žvķ leyti sem sįtt hefur tekist. Fullnęgja mį skyldu samkvęmt sįtt sem tekst fyrir sżslumanni meš ašför. 108. gr. 1. Dómari getur synjaš ašilum um aš gera dómsįtt ef hann telur ólögmętt aš gera hana, efni hennar óljóst eša ómögulegt aš efna hana. Dómari kvešur upp śrskurš um žetta ef žess er krafist. 2. Dómsįtt mį gera um hluta mįls og veršur žaš žį rekiš įfram aš öšru leyti. Ef sįtt tekst um annaš en mįlskostnaš skal hann įkvešinn meš śrskurši. 3. Sįtt mį gera um kröfur žótt žęr hafi ekki veriš geršar fyrir dómi. 4. Gera mį dómsįtt um mįlsefni sem hefur veriš dęmt fyrir hérašsdómi į nęstu nķu mįnušum eftir uppkvašningu dóms. 109. gr. Dómsįttar skal getiš ķ žingbók og tekur dómsįttin žį gildi. Dómsįttin skal gerš skriflega og undirrituš af ašilum. Ef hśn er ekki skrįš ķ heild sinni ķ žingbók skal leggja hana fram sem mįlsskjal. Ef mįl heldur įfram aš nokkru skal žess getiš ķ bókuninni, en ella er žvķ lokiš. 110. gr. 1. Dómsmįl mį höfša til aš fį dómsįtt ógilta aš hluta eša öllu leyti. 2. Ef ašili byggir rétt į dómsįtt ķ dómsmįli getur gagnašili vefengt gildi hennar. Žaš sama į viš ef réttur er byggšur į dómsįtt viš fullnustugerš eša bśskipti. 3. Ķ dómsmįli skv. 1. eša 2. mgr. er dómari bundinn af śrlausn hlišsetts dómara um atriši sem hann hefur tekiš afstöšu til. 4. Įkvęši 1. og 2. mgr. gilda um sįtt sem tekst fyrir sżslumanni. 111. gr. 1. Dómari mį ekki fara śt fyrir kröfur ašila ķ dómi sķnum eša śrskurši nema um atriši sé aš ręša sem honum ber aš gęta af sjįlfsdįšum. Kröfu, sem kemur ekki fram ķ stefnu, skal vķsaš frį dómi nema stefndi hafi samžykkt aš hśn kęmist aš įn žess. Sama er um hękkun į kröfu eša ašrar breytingar stefnda ķ óhag. 2. Dómari mį ekki byggja nišurstöšu sķna į mįlsįstęšu eša mótmęlum sem hefšu mįtt koma fram en geršu žaš ekki viš mešferš mįls. Nś er atviks getiš ķ framlögšu skjali en ašili hefur ekki hreyft žvķ sérstaklega sem mįlsįstęšu viš flutning mįls, og metur žį dómari eftir atvikum hvort sś mįlsįstęša komi til greina. 3. Dómari metur eftir atvikum hvort žögn ašila viš stašhęfingu eša kröfu gagnašila skuli meta sem samžykki eša ekki. 112. gr. 1. Aš žvķ leyti sem önnur įkvęši laga žessara męla ekki į annan veg og įgreiningur er ekki uppi tekur dómari afstöšu til atriša sem varša rekstur mįls meš įkvöršun sem veršur eftir atvikum skrįš ķ žingbók. Slķk atriši mį einnig leiša til lykta meš įkvöršun žótt įgreiningur sé um žau ef įgreiningsefniš sętir ekki kęru til ęšra dóms. 2. Dómari leysir śr öšrum atrišum sem žarf aš rįša til lykta fyrir dómtöku mįls meš śrskurši. Śrskurš skal kveša upp žegar ķ staš ķ žinghaldi ef unnt er, en aš öšrum kosti svo fljótt sem verša mį. 3. Śrskuršur skal vera skriflegur og skrįšur ķ žingbók eša dómabók. Dómari skal fęra rök fyrir nišurstöšu sinni ķ śrskurši įn žess aš greina frį atvikum mįls eša kröfum eša rökstušningi ašila, en nišurstašan skal sķšan dregin saman ķ śrskuršarorši. [Ķ staš skriflegs śrskuršar getur dómari lįtiš viš žaš sitja aš skrį śrskuršarorš ķ žingbók og fęra munnlega rök fyrir nišurstöšu sinni nema śrskuršur feli ķ sér lokanišurstöšu mįls. Ef śrskuršur er kęršur til ęšra dóms skal dómari semja skriflegan śrskurš samkvęmt framansögšu.]1) 4. Feli śrskuršur ķ sér lokanišurstöšu mįls skulu forsendur fylgja śrskuršarorši meš sama hętti og ef um dóm vęri aš ręša. Ef mįli er vķsaš frį dómi įn kröfu stefnda eša žaš er fellt nišur mį dómari žó lįta viš žaš sitja aš greina ķ forsendum śrskuršar frį ašilum og žingfestingardegi mįls, kröfum ašila og rökstušningi fyrir nišurstöšu. 5. Dómari getur breytt įkvöršun sinni um atriši sem varša rekstur mįls, svo og śrskurši sem felur ekki ķ sér lokanišurstöšu mįls, sbr. žó 2. mgr. 105. gr. 113. gr. [1. Ef śtivist hefur oršiš af hįlfu stefnda, hann hefur ekki skilaš greinargerš, kröfur stefnanda eru žess efnis aš unnt er aš fullnęgja žeim meš ašför og dómari telur mįlatilbśnaši stefnanda ķ engu įfįtt žannig aš taka megi kröfur hans til greina, sbr. 1. mgr. 96. gr., mį dómari ljśka mįli meš žvķ aš rita į stefnu aš dómkröfurnar séu ašfararhęfar, svo og įkvöršun um mįlskostnaš. Į sama hįtt mį dómari meš įritun fallast į aš lögvešréttur verši stašfestur til tryggingar kröfunum. Dómari getur um leiš leišrétt augljósar villur ķ stefnu til samręmis viš žau skjöl sem stefnandi byggir į ķ mįlinu. Einnig getur dómari vķsaš mįlinu frį meš įritun į stefnu ef gallar eru į žvķ sem varša įn nokkurs vafa frįvķsun žess įn kröfu. Ef stefnandi unir ekki žeirri įkvöršun dómara getur hann krafist žess innan tveggja vikna aš śrskuršur gangi um frįvķsunina. Verši mįli ekki lokiš meš framangreindum hętti skal kvešinn upp dómur eša śrskuršur eftir almennum reglum.]1) 2. Įritun dómara į stefnu skv. 1. mgr. hefur sama gildi og dómur. Henni veršur ekki skotiš til ęšra dóms. 114. gr. 1. Nś veršur mįl ekki fellt nišur eša žvķ vķsaš frį dómi eša lokiš meš sįtt eša įritun skv. 113. gr., og skal žį saminn skriflegur dómur žar sem forsendur fylgja dómsorši. Ķ upphafi dóms skal koma fram heiti og nśmer mįls, svo og hvar og hvenęr hann sé kvešinn upp, en ķ forsendum skal sķšan greina:
2. Ķ dómsorši skal ašalnišurstaša mįls dregin saman, svo sem sżkna ef sżknaš er af öllum efniskröfum, kröfur stefnanda sem eru teknar til greina o.s.frv. 3. Dómar skulu vera stuttir og glöggir. 4. Ekki mį skķrskota ķ dómi til sannana eša atvika sem kunna sķšar aš koma fram. Žó mį verša viš kröfu um aš stefnda verši gert aš leysa af hendi skyldu gegn tilteknu gagngjaldi śr hendi stefnanda eša aš skylda verši lögš į stefnda til annars en peningagreišslu aš višlögšum dagsektum. 5. Ķ dómi mį eftir kröfu kveša į um ašfararfrest ef sérstök įstęša žykir til aš vķkja frį almennum reglum laga ķ žeim efnum. Žį mį įkveša ķ dómi eftir kröfu ef mikilvęgir hagsmunir žykja ķ hśfi aš įfrżjun mįlsins hindri ekki ašför eftir dóminum, en eftir atvikum mį žaš vera hįš žvķ skilyrši aš dómhafi setji žį tiltekna tryggingu viš ašför. Kröfu um dómsįkvęši sem žessi mį setja fram viš ašalmešferš mįls. 115. gr. 1. Dómur skal kvešinn upp svo fljótt sem unnt er. Hafi dómur ekki veriš kvešinn upp ķ mįli sem var munnlega flutt innan fjögurra vikna frį žvķ žaš var dómtekiš skal žaš flutt į nż nema dómari og ašilar telji žaš óžarft. 2. Ef dómur er fjölskipašur og mįl munnlega flutt skulu allir dómendur hafa hlżtt į flutning žess. Geti žeir ekki allir tekiš žįtt ķ [samningu]1) dóms skal nefna dómara ķ staš žess sem hefur misst viš og endurtaka munnlegan flutning mįls. Afl atkvęša ręšur śrslitum um hvert atriši. Nś veršur dómari ķ minni hluta um eitthvert atriši, og skal hann žį allt aš einu taka žįtt ķ įlyktun um önnur atriši, en įgreiningsatrišis skal žį getiš ķ dómi. Formašur dóms stżrir atkvęšagreišslu og sér um samningu dóms. 3. Dómari tilkynnir ašilum hvar og hvenęr dómur eša śrskuršur verši kvešinn upp ef vörnum hefur veriš haldiš uppi ķ mįli. Viš uppkvašningu skal lesa upp dómsorš eša śrskuršarorš į dómžingi ķ heyranda hljóši. Endurrit af dómi eša śrskurši skal aš öšru jöfnu vera til reišu viš uppkvašningu hans. 4. Frestir samkvęmt dómi eša śrskurši byrja aš lķša žegar viš uppkvašningu hans įn tillits til žess hvort ašilar séu žar staddir. 116. gr. 1. Dómur er bindandi um śrslit sakarefnis milli ašila og žeirra, sem koma aš lögum ķ žeirra staš, um žęr kröfur sem eru dęmdar žar aš efni til. 2. Krafa sem hefur veriš dęmd aš efni til veršur ekki borin aftur undir sama eša hlišsettan dómstól framar en segir ķ lögum žessum. Nżju mįli um slķka kröfu skal vķsaš frį dómi. 3. Dómur er bindandi fyrir dómara žegar hann hefur veriš kvešinn upp. Dómara er žó heimilt aš leišrétta ritvillur, reikningsskekkjur, nafnskekkjur og ašrar bersżnilegar villur ķ dómi, enda lįti hann ašilum sem hafa fengiš endurrit af dómi žį ķ té nżtt endurrit įn tafar. 4. Dómur hefur fullt sönnunargildi um žau mįlsatvik sem ķ honum greinir žar til žaš gagnstęša er sannaš. 117. gr. Mįl, sem fara eftir įkvęšum žessa kafla, eru:
118. gr. 1. Stefndi getur ašeins haft uppi eftirtaldar varnir um efni mįls:
2. Ķ vķxilmįli mį stefndi einnig koma aš vörnum sem varša form og efni vķxils, ašferšina til aš halda vķxilkröfu ķ gildi og önnur atriši sem eru skilyrši til aš koma fram vķxilrétti eftir vķxillögum. Žaš sama į viš um tékkamįl. 3. Ķ skuldabréfamįli mį stefndi einnig koma aš vörnum ef hann į ekki aš sanna žęr stašhęfingar sem varnirnar byggjast į eša unnt er aš sanna stašhęfingarnar meš skjölum sem hann leggur žegar fram. 4. Hafa mį uppi gagnkröfu til skuldajafnašar eša sjįlfstęšs dóms ķ mįli samkvęmt įkvęšum žessa kafla ef gagnkrafan er sams konar og ašalkrafan eša gagnkrafan styšst annars viš vķxil eša tékka. Ķ vķxil- eša tékkamįli mį einnig koma aš gagnkröfu sem er sprottin af žvķ aš ašili hafi ekki gefiš žęr tilkynningar til formanna sinna į vķxli eša tékka sem eru bošnar ķ vķxillögum eša lögum um tékka. 119. gr. 1. Ef stefnandi samžykkir mį stefndi koma aš frekari vörnum en er getiš ķ 118. gr. 2. Nś fer stefndi į mis viš aš koma vörnum aš ķ mįli vegna įkvęša 118. gr., og getur hann žį höfšaš mįl gegn stefnanda eftir almennum reglum til heimtu skašabóta. 3. Aš öšru leyti fara mįl samkvęmt žessum kafla eftir įkvęšum 3. žįttar. 120. gr. 1. Ógilda mį glötuš eša horfin skuldabréf og hver önnur heimildarbréf meš dómi eftir reglum žessa kafla, enda taki ekki sérstök įkvęši annarra laga til ógildingar į žeim. Ógildingardómur heimilar dómhafa aš rįšstafa žvķ sem skjališ hljóšar um eins og hann hefši skjališ undir höndum. 2. Mįl til ógildingar į vešskuldabréfi skal höfšaš ķ žeirri žinghį žar sem žvķ var eša yrši žinglżst. Mįl til ógildingar į öšru skjali skal höfša ķ žeirri žinghį žar sem žaš var gefiš śt. Ef žessu veršur ekki komiš viš en skjal veršur žó ógilt hér į landi skal höfša mįl fyrir dómi ķ Reykjavķk. 121. gr. 1. Nś vill mašur höfša mįl til ógildingar į skjali, og skal hann žį afhenda dómara stefnu til śtgįfu og endurrit af skjalinu eša nįkvęma lżsingu į efni žess. Ķ stefnunni skal greint frį žvķ sem er vitaš um afdrif skjalsins og rökstutt hvernig hlutašeigandi telji til réttar samkvęmt žvķ. 2. Ef dómari telur skilyrši fyrir ógildingardómi ekki vera fyrir hendi synjar hann um śtgįfu stefnu. Skal kvešinn upp śrskuršur um synjunina ef krafist er. 3. Ef dómari telur skilyršum fyrir ógildingardómi fullnęgt gefur hann śt stefnu, en ķ henni skal skoraš į hvern žann sem kann aš hafa skjališ undir höndum aš koma meš žaš fyrir dóm viš žingfestingu mįlsins, žvķ ella megi vęnta aš žaš verši ógilt meš dómi. Stefnan skal birt einu sinni ķ Lögbirtingablaši. 4. Nś kemur enginn fram meš skjališ viš žingfestingu mįls og enginn mótmęlir annars ógildingu žess, og skal žį ógildingardómur kvešinn upp nema gallar į mįlatilbśnaši leiši til frįvķsunar mįls. Sé vörnum haldiš uppi skal męlt fyrir ķ dómi um ógildingu skjals eša synjun um ógildingardóm. 5. Aš öšru leyti fer um ógildingardómsmįl eftir įkvęšum 3. žįttar. 122. gr. 1. Nś sannar mašur eša gerir sennilegt aš hann hafi öšlast réttindi yfir fasteign, skrįsettu skipi eša loftfari, skrįsettri bifreiš eša višskiptabréfi meš samningi eša hefš, en hann skortir skilrķki fyrir rétti sķnum, og getur hann žį leitaš eignardóms. Eignardómur veitir dómhafa heimild til aš rįša yfir og rįšstafa eigninni eins og hann hefši afsalsbréf fyrir henni eša annaš višeigandi skjal. 2. Um varnaržing ķ eignardómsmįli og mešferš žess fer eftir įkvęšum 2. mgr. 120. gr. og 121. gr. aš breyttu breytanda. 123. gr. 1. Nś hyggst ašili höfša mįl vegna įkvöršunar eša athafnar stjórnvalds eša verkfalls, verkbanns eša annarra ašgerša sem tengjast vinnudeilu og žaš fęri ella eftir almennum reglum žessara laga. Getur hann žį óskaš eftir žvķ aš mįliš sęti mešferš eftir įkvęšum žessa kafla ef brżn žörf er į skjótri śrlausn, enda hafi hśn almenna žżšingu eša varši stórfellda hagsmuni hans. 2. Ašili, sem ęskir mįlsmešferšar eftir reglum žessa kafla, skal afhenda forstöšumanni dómstóls stefnu įsamt skriflegri beišni um śtgįfu hennar og žeim mįlsgögnum sem geta stutt beišnina. Ķ stefnu skal höfš eyša til žess aš dómari geti skrįš žar staš og stund til žingfestingar og stefnufrest og skal tekiš fram ķ texta hennar aš dómari hafi fallist į beišni um aš mįliš sęti mešferš eftir įkvęšum žessa kafla. Ķ beišni skal rökstutt ķtarlega hvernig megi telja skilyršum 1. mgr. fullnęgt. 3. Ef skilyršum 1. mgr. er ekki fullnęgt synjar dómari um śtgįfu stefnu. Skal kvešinn upp śrskuršur um synjunina ef krafist er. 4. Nś er fallist į aš mįl sęti mešferš eftir įkvęšum žessa kafla, og skal žvķ žį žegar śthlutaš dómara til mešferšar. Hann gefur śt stefnu og įkvešur um leiš hvar og hvenęr mįl veršur žingfest, sem aš öšru jöfnu skal gert utan reglulegs dómžings, og hver stefnufrestur skuli vera, en hann mį skemmstur vera einn sólarhringur. 5. Įkvęšum žessarar greinar mį beita viš höfšun gagnsakar žannig aš mįl sęti upp frį žvķ ķ heild sinni mešferš eftir reglum žessa kafla. Ef beišni berst um slķkt gefur forstöšumašur dómstóls žó gagnašila kost į aš tjį sig um hana įšur en afstaša er tekin til hennar. 124. gr. 1. Ef vörnum er haldiš uppi ķ mįli skal žvķ ašeins frestaš ķ žeim męli sem brżna naušsyn ber til. Žeirra atriša, sem getur ķ 1. mgr. 102. gr., skal gętt ķ žinghaldi žegar stefndi leggur fram greinargerš og ber aš öšru jöfnu aš ljśka žį öflun sżnilegra sönnunargagna. 2. Aš kröfu ašila getur dómari įkvešiš aš vitni verši kvatt fyrir dóm meš skemmri fyrirvara en getur ķ 2. mgr. 54. gr. 3. Dómur skal kvešinn upp svo fljótt sem verša mį eftir dómtöku mįls. 4. Ef śrskuršur dómara um atriši, sem varšar rekstur mįls, er kęršur til ęšra dóms skal sį frestur sem getur ķ [148. gr.]1) vera žrķr sólarhringar. 5. Frestur til aš įfrżja mįli, sem sętir mešferš eftir įkvęšum žessa kafla til ęšra dóms įn įfrżjunarleyfis, er [tvęr]2) vikur frį uppkvašningu dóms. …3) Frestir ķ mįli fyrir [ęšri dómi]2) skulu vera svo skammir sem verša mį. 6. Aš öšru leyti fer um žessi mįl eftir almennum reglum. 125. gr. 1. Ķ žessum kafla er oršiš gjafsókn notaš bęši um gjafsókn og gjafvörn. 2. [Rįšherra]1) skal skipa nefnd žriggja lögfręšinga, gjafsóknarnefnd, til fjögurra įra ķ senn til aš veita umsögn um umsóknir um gjafsókn. Einn nefndarmanna skal skipašur eftir tilnefningu Lögmannafélags Ķslands en annar eftir tilnefningu Dómarafélags Ķslands. [[Rįšherra]1) getur kvešiš nįnar į um starfshętti gjafsóknarnefndar ķ reglugerš.2)]3) 3. Umsókn um gjafsókn skal vera skrifleg og beint til [rįšherra].1) Ķ henni skal greint skżrlega frį mįli sem hśn varšar og rökstutt aš skilyršum fyrir gjafsókn sé fullnęgt. Umsókn skulu fylgja gögn eftir žörfum. 4. [Rįšherra]1) veitir gjafsókn eftir umsókn ašila. Hśn veršur žvķ ašeins veitt aš gjafsóknarnefnd męli meš žvķ. 126. gr. 1. [Gjafsókn veršur ašeins veitt ef mįlstašur umsękjanda gefur nęgilegt tilefni til mįlshöfšunar eša mįlsvarnar og öšru hvoru eftirfarandi skilyrša er aš auki fullnęgt:
2. Rįšherra getur ķ reglugerš1) kvešiš nįnar į um skilyrši gjafsóknar, ž.m.t. hvenęr nęgilegt tilefni sé til veitingar gjafsóknar, žau atriši sem lķta ber til viš mat į fjįrhagsstöšu umsękjanda og heimildir til takmörkunar į gjafsókn skv. 1. mgr. 127. gr.]2) 3. Gjafsókn veršur enn fremur veitt eftir žvķ sem fyrir er męlt ķ öšrum lögum. 4. Nś er gjafsókn veitt, og skal žį tekiš fram ķ gjafsóknarbréfi til hvaša mįls hśn taki, hvort hśn sé veitt til rekstrar mįls fyrir hérašsdómi eša ęšra dómi og hvort hśn sé takmörkuš meš tilteknum hętti. 127. gr. 1. Aš žvķ leyti sem hér er ekki męlt į annan veg skuldbindur gjafsókn rķkiš til aš greiša žann mįlskostnaš sem gjafsóknarhafi hefur sjįlfur af mįli. Gjafsókn mį žó takmarka žannig aš hśn nįi ašeins til tiltekinna žįtta mįlskostnašar eša geti hęst numiš tiltekinni fjįrhęš. 2. Ef žóknun umbošsmanns gjafsóknarhafa fyrir flutning mįls er ekki undanskilin gjafsókn skal hśn įkvešin ķ dómi. Takist sįtt ķ mįli įkvešur dómari žóknunina ķ śrskurši. 3. Gjafsóknarhafi er undanžeginn öllum greišslum ķ rķkissjóš vegna žess mįls sem gjafsókn tekur til, žar į mešal greišslum fyrir opinber vottorš og önnur gögn sem verša lögš fram ķ mįli. 4. Ef annaš er ekki tekiš fram ķ gjafsóknarbréfi nęr gjafsókn einnig til kostnašar af fullnustu réttinda gjafsóknarhafa meš ašför og naušungarsölu. 5. Nś skżtur gagnašili gjafsóknarhafa mįli til ęšra dóms, og nęr žį gjafsókn einnig til mįlskostnašar gjafsóknarhafa žar fyrir dómi, žar į mešal af gagnįfrżjun eša gagnkęru mįls, ef annaš er ekki tekiš fram ķ gjafsóknarbréfi. 128. gr. 1. Gjafsókn fellur ekki nišur žótt gjafsóknarhafi lįtist. 2. [Rįšherra]1) mį afturkalla gjafsókn ef ķ ljós kemur aš hśn var veitt aš ófyrirsynju, hagur gjafsóknarhafa breytist svo aš hennar sé ekki lengur žörf eša gjafsóknarhafi lętur hjį lķša aš krefjast mįlskostnašar śr hendi gagnašila sķns. Viš afturköllun fellur greišsluskylda rķkisins nišur įn tillits til žess hvort žegar hefur veriš stofnaš til kostnašar vegna mįlsins. Gjafsóknarhafi veršur žó ekki krafinn um greišslu gjalda sem hann hefur komist hjį skv. 3. mgr. 127. gr. įšur en gjafsókn var afturkölluš. 3. Gjafsókn breytir engu um aš gjafsóknarhafa verši sjįlfum gert aš greiša gagnašila sķnum mįlskostnaš. 4. Nś veršur gagnašili gjafsóknarhafa dęmdur til aš greiša mįlskostnaš, og skal žį ekki tekiš tillit til žess aš gjafsókn hafi veriš veitt viš įkvöršun mįlskostnašar. Ef gjafsóknarhafi hefur sjįlfur haft kostnaš af mįli skal honum įkvešin greišsla mįlskostnašar aš žvķ leyti ķ dómi, en aš öšru leyti veršur mįlskostnašur dęmdur rķkinu. 129. gr. 1. Til mįlskostnašar telst:
2. Ašili, sem krefst dómsathafnar, greišir kostnaš af henni um sinn. 3. Ašila er rétt aš krefjast greišslu mįlskostnašar śr hendi gagnašila sķns, žar į mešal ķ gagnsök og mešalgöngusök, eftir mati dómsins eša samkvęmt sundurlišušum reikningi sem er lagšur fram ekki sķšar en viš ašalmešferš mįls. Mįlskostnašur veršur žvķ ašeins dęmdur aš hans sé krafist. 4. Mįlskostnašur, sem er dęmdur ašila śr hendi gagnašila hans, ber drįttarvexti frį fimmtįnda degi eftir uppkvašningu dóms eša śrskuršar og til greišsludags žótt žess sé ekki krafist sérstaklega eša getiš ķ dómi eša śrskurši. 130. gr. 1. Sį sem tapar mįli ķ öllu verulegu skal aš jafnaši dęmdur til aš greiša gagnašila sķnum mįlskostnaš. 2. Stefnanda skal gert aš greiša stefnda mįlskostnaš ef mįli er vķsaš frį dómi eša žaš er fellt nišur af annarri įstęšu en žeirri aš stefndi efni žį skyldu sem hann er krafinn um ķ mįli. 3. Nś vinnur ašili mįl aš nokkru og tapar žvķ aš nokkru eša veruleg vafaatriši eru ķ mįli, og mį žį dęma annan ašilann til aš greiša hluta mįlskostnašar hins eša lįta hvorn žeirra bera sinn kostnaš af mįlinu. Eins mį fara aš ef žeim sem tapar mįli hvorki var né mįtti vera kunnugt um žau atvik sem réšu śrslitum fyrr en eftir aš mįl var höfšaš. 4. Nś eru rekin fleiri dómsmįl en eitt sem hefši mįtt komast hjį meš žvķ aš sękja kröfur ķ žeim öllum ķ einu mįli, eftir atvikum sem gagnkröfu, og mį žį lękka mįlskostnaš handa žeim sem vinnur mįl af tilliti til žess, sbr. einnig 2. mgr. 27. gr. 131. gr. 1. Hvernig sem śrslit mįls verša mį dęma ašila til aš greiša gagnašila sķnum mįlskostnaš ef hann hefur:
2. Ef sakir skv. 1. mgr. eru miklar mį dęma ašila til aš greiša gagnašila įlag į mįlskostnaš. 3. Įn tillits til mįlsśrslita mį einnig dęma ašila til aš greiša sérstaklega žann kostnaš sem hann hefur bakaš gagnašila meš rįšstöfunum viš rekstur mįls eša ķ tengslum viš žaš ef žęr voru sżnilega žarflausar eša tilgangslausar. 4. Nś hefur umbošsmašur ašila įtt žįtt ķ žeim įviršingum sem getur ķ 1. og 3. mgr., og mį žį dęma hann einan eša sameiginlega meš ašilanum til aš greiša gagnašila mįlskostnaš, žar į mešal įlag skv. 2. mgr., hvort sem žess er krafist ķ mįli eša ekki. 132. gr. 1. Ef dęma į samašilum skv. 18. gr. mįlskostnaš skal žaš aš jafnaši gert ķ einu lagi. Eins skal fariš aš ef dęma į samašila til greišslu mįlskostnašar, en žį įbyrgjast žeir greišslu einn fyrir alla og allir fyrir einn. 2. Nś eru annars fleiri ašilar en einn til sóknar eša varnar ķ mįli og žeim veršur dęmdur mįlskostnašur, og skal hann žį įkvešinn handa hverjum žeirra fyrir sig. Ef dęma į slķka ašila til greišslu mįlskostnašar skal žaš aš jafnaši gert ķ einu lagi žannig aš žeir įbyrgist greišslu einn fyrir alla og allir fyrir einn. 133. gr. 1. Stefndi getur krafist žess viš žingfestingu mįls aš stefnandi setji tryggingu fyrir greišslu mįlskostnašar ef:
2. Dómari įkvešur hvort stefnanda verši gert aš setja tryggingu, hverrar fjįrhęšar og ķ hverju formi hśn verši og innan hvers frests žaš skuli gert. Leyst veršur śr įgreiningi um žetta ķ śrskurši. 3. Ef stefnandi setur ekki tryggingu eftir įkvöršun dómara skal mįli vķsaš frį dómi. [4. Nś hefur mašur bśsettur hér veriš undanžeginn žvķ aš leggja fram mįlskostnašartryggingu ķ rķki sem į ašild aš Haagsamningnum um einkamįlaréttarfar frį 1. mars 1954 og skal žį śrlausn erlends dómstóls um skyldu hans til aš greiša mįlskostnaš eša réttargjöld vera ašfararhęf hér į landi.]2) 134. gr. 1. Dómari įkvešur sektir samkvęmt reglum žessa kafla af sjįlfsdįšum og renna žęr ķ rķkissjóš. 2. Ef refsing liggur aš auki eftir öšrum lögum viš broti sem įkvęši žessa kafla taka til mį koma henni fram ķ öšru mįli įn tillits til įkvöršunar um réttarfarssekt. 135. gr. 1. Įkveša mį sekt į hendur ašila fyrir:
2. Umbošsmanni ašila, sem gerist sekur um brot skv. c- til f-liš 1. mgr., mį įkveša sekt einum sér eša meš ašilanum. 3. Manni, sem gefur skżrslu fyrir dómi, mį įkveša sekt fyrir brot gegn e- eša f-liš 1. mgr. 4. Įkveša mį sekt į hendur öšrum en žeim sem įkvęši 1.–3. mgr. taka til fyrir aš hlżša ekki fyrirskipunum dómara sem miša aš žvķ aš halda uppi reglu į dómžingi eša aš koma žar annars hneykslanlega eša ósęmilega fram. 5. Fyrir ęšra dómi mį įkveša sekt į hendur ašila, umbošsmanni hans eša žeim bįšum ķ senn fyrir tilefnislaust mįlskot. 136. gr. 1. Ef dómur gengur ķ mįli skal sekt į hendur ašila eša umbošsmanni hans įkvešin žar. Gangi śrskuršur um frįvķsun mįls frį dómi skulu sektir į hendur žeim įkvešnar žar. Ef mįl er fellt nišur skal kvešinn upp sérstakur śrskuršur um sekt į hendur ašila eša umbošsmanni hans. 2. Sektir į hendur öšrum skulu įkvešnar ķ śrskurši jafnskjótt og brot er framiš. 137. gr. 1. Nś hefur dómur gengiš eša stefna veriš įrituš skv. 113. gr. ķ mįli žar sem stefndi sótti ekki žing eša žingsókn hans féll nišur, og getur žį stefndi beišst endurupptöku mįlsins innan žriggja mįnaša frį žvķ mįli lauk ķ héraši, enda berist beišnin dómara innan mįnašar frį žvķ stefnda uršu mįlsśrslit kunn. 2. Eftir aš žrķr mįnušir eru lišnir frį žvķ mįli lauk ķ héraši en innan įrs frį žvķ getur stefndi beišst endurupptöku śtivistarmįls ef beišnin berst dómara innan mįnašar frį žvķ stefnda uršu mįlsśrslit kunn og stefndi sżnir fram į aš einhverju eftirfarandi skilyrša sé fullnęgt:
3. Beišni um endurupptöku veršur ekki sinnt nema stefndi setji įšur tryggingu, sem dómari tekur gilda, fyrir greišslu žess mįlskostnašar sem var lagšur į hann ķ dómi eša įritašri stefnu eša hann sanni aš hann hafi greitt mįlskostnašinn. Frį žessu mį žó vķkja meš samžykki stefnanda. 4. Stefndi getur ekki beišst endurupptöku ef stefnandi hefur įfrżjaš mįli til ęšra dóms. 5. Žegar frestur skv. 2. mgr. er lišinn veršur mįl ekki tekiš upp ķ héraši nema [meš śrskurši Endurupptökudóms samkvęmt lögum um dómstóla, sbr. XXVIII. kafla].1) 138. gr. 1. Beišni um endurupptöku skal beint til žess dóms žar sem dómur gekk eša stefna var įrituš. Ķ beišni skal greint skżrlega frį žvķ hverra breytinga stefndi krefjist į fyrri mįlsśrslitum og į hverjum mįlsįstęšum, réttarheimildum og sönnunargögnum žaš sé byggt, svo og hvenęr og hvernig stefnda varš kunnugt um mįlsśrslit. Ef endurupptöku er beišst skv. 2. mgr. 137. gr. skal aš auki rökstutt aš einhverju žargreindu skilyrši sé fullnęgt. Gögn skulu fylgja beišni. 2. Ef beišni er ófullnęgjandi eša berst röngum dómi eša dómari telur sżnt aš skilyršum 137. gr. sé ekki fullnęgt synjar hann žegar ķ staš um endurupptöku, en śrskuršur skal kvešinn upp um synjunina ef krafist er. Aš öšrum kosti bošar dómari bįša ašila fyrir dóm til aš taka beišni fyrir. 3. Sęki stefndi ekki žing žegar beišni hans er tekin fyrir telst hśn fallin nišur. Sęki stefnandi žing getur dómari śrskuršaš honum ómaksžóknun śr hendi stefnda aš kröfu hans. Ekki veršur žį beišst endurupptöku öšru sinni. 4. Nś sękir stefnandi ekki žing žegar beišni er tekin fyrir, og veršur mįliš žį endurupptekiš og fariš meš žaš eftir įkvęšum 2. mgr. 140. gr. 5. Ef bįšir ašilar sękja žing žegar beišni er tekin fyrir getur stefnandi haft uppi mótmęli gegn endurupptöku og skal žį leyst śr žeim meš śrskurši įšur en lengra er haldiš. Aš öšrum kosti er mįl endurupptekiš. 139. gr. 1. Žegar mįl hefur veriš endurupptekiš getur stefndi krafist žess aš dómari kveši į um žaš ķ śrskurši aš réttarįhrif dóms eša įritunar į stefnu falli nišur aš einhverju leyti eša öllu žar til mįli lżkur į nż ķ héraši. Dómari metur eftir atvikum hvort eša aš hverju leyti efni séu til aš verša viš slķkri kröfu. 2. Endurupptaka mįls hindrar ekki ašför į grundvelli dóms eša įritunar į stefnu nema aš žvķ leyti sem krafa stefnda skv. 1. mgr. hefur veriš tekin til greina. Śrskuršur skv. 1. mgr. haggar ekki gildi ašfarargeršar sem hefur įšur fariš fram. 3. Upphaflegum dómi ķ mįli veršur ekki įfrżjaš til ęšra dóms eftir aš žaš er endurupptekiš nema endurupptöku ljśki meš žvķ aš dómurinn standi óhaggašur skv. 2. eša 4. mgr. 140. gr. og stefnandi įfrżi. 140. gr. 1. Žegar endurupptaka er rįšin veršur rekstri mįls fram haldiš eftir reglum žessara laga frį žvķ stigi sem śtivist varš af hįlfu stefnda, aš žvķ leyti sem annaš leišir ekki af įkvęšum žessa kafla. 2. Mįl veršur ekki fellt nišur žótt stefnandi sęki ekki žing eftir endurupptöku. Stefndi getur žó falliš žį frį endurupptöku og stendur žį upphafleg śrlausn óhögguš. Annars į stefndi žess žį kost aš fęra fram varnir og veršur mįliš sķšan dęmt į nż eftir framkomnum kröfum og mįlatilbśnaši ašilanna. 3. Ef stefndi sękir ekki žing eftir endurupptöku skal fariš svo aš sem segir ķ 3. mgr. 96. gr. Gangi žį śtivistardómur į hendur stefnda gilda įkvęši 4. mgr. 96. gr. um heimild hans til aš skjóta mįli til ęšra dóms. 4. Nś sękir hvorugur ašila žing eftir endurupptöku, og lżkur žį mešferš mįlsins žannig aš upphafleg śrlausn stendur óhögguš. 141. gr. 1. Nś lżkur mįli hvorki skv. 2. eša 4. mgr. 140. gr. né meš sįtt, og kvešur dómari žį upp nżjan dóm ķ mįlinu eftir almennum reglum nema žvķ verši vķsaš frį dómi meš śrskurši. Fellur žį fyrri śrlausn sjįlfkrafa śr gildi. 2. Gegn mótmęlum stefnanda veršur žvķ ašeins tekiš tillit til krafna, mįlsįstęšna og sönnunargagna sem stefndi fęrir fram viš endurupptöku aš einhverju eftirfarandi skilyrša sé fullnęgt:
3. Ķ dómi eša śrskurši įkvešur dómari mįlskostnaš ķ einu lagi vegna mįlsins ķ heild. Aš öšru jöfnu skal stefndi dęmdur til aš greiša stefnanda allan mįlskostnaš įn tillits til žeirrar nišurstöšu sem fęst viš endurupptöku. 142. gr. 1. Mįl veršur ekki endurupptekiš öšru sinni eftir įkvęšum žessa kafla. 2. Stefnandi getur įfrżjaš mįli til ęšra dóms eftir endurupptöku samkvęmt almennum reglum. 3. Aš fengnu įfrżjunarleyfi skv. 154. gr. getur stefndi įfrżjaš mįli til ęšra dóms eftir aš dómur hefur gengiš viš endurupptöku, enda hafi žaš žį ekki veriš śtivistardómur į hendur honum. 143. gr. 1. Śrskuršir hérašsdómara um eftirfarandi sęta kęru til [Landsréttar]:1)
2. Eftir aš ašalmešferš mįls er hafin veršur śrskurši hérašsdómara ekki skotiš til ęšra dóms nema śrskuršur sé um:
3. …2) 144. gr. 1. Nś vill mašur kęra dómsathöfn, og afhendir hann žį hérašsdómara skriflega kęru įšur en tvęr vikur eru lišnar frį uppkvašningu śrskuršar eša dómsathöfn ef hann eša umbošsmašur hans var žį staddur į dómžingi, en ella įšur en tvęr vikur eru lišnar frį žvķ hann eša umbošsmašur hans fékk vitneskju um śrskurš eša dómsathöfn. 2. Vitni eša matsmašur, sem er staddur į dómžingi viš uppkvašningu śrskuršar eša dómsathöfn, mį žó lżsa yfir kęru munnlega og veršur žį bókaš um hana ķ žingbók. 3. Kęra frestar frekari framkvęmdum į grundvelli śrskuršar žar til leyst er śr mįli fyrir ęšra dómi. 145. gr. 1. Ķ kęru skal greina:
2. Kęru mį styšja viš nż sönnunargögn. Vilji kęrandi bera nż gögn fyrir sig skal hann greina frį žeim ķ kęru, svo og žvķ hvaš hann hyggst sanna meš žeim. Slķk gögn skulu fylgja kęru ķ frumriti eša stašfestu eftirriti. 3. Kęrandi greišir hérašsdómara lögmęlt dómgjöld fyrir [Landsrétti].1) 146. gr. 1. Nś kemur kęra of seint fram, og beinir žį hérašsdómari žvķ til kęranda aš taka hana aftur. 2. Ef kęra fullnęgir ekki įkvęšum 1. mgr. 145. gr. brżnir hérašsdómari fyrir kęranda aš bęta śr göllum į henni. 3. Nś viršist hérašsdómara kęra į engum rökum reist, og getur hann žį įkvešiš eftir kröfu aš kęranda beri aš setja tryggingu fyrir tjóni sem kęra kann aš baka gagnašila ef hśn veldur frestun mįlsins. Tryggingu skal setja innan tveggja sólarhringa frį žvķ kęru er lżst. Ella veršur ekki frekar af kęrumįli. 147. gr. [1. Hérašsdómari sendir kęruna til [Landsréttar]1) og gagnašila žess sem kęrir svo fljótt sem verša mį nema hann kjósi sjįlfur aš fella kęršan śrskurš śr gildi. 2. Ef hérašsdómari hefur ekki samiš śrskurš skriflega, sbr. 3. mgr. 112. gr., skal hann gera žaš innan viku og afhenda žeim sem kęrir. Dómara er jafnan heimilt aš lįta skriflegar athugasemdir sķnar um kęruefni fylgja [žegar hann sendir kęruna til Landsréttar].2) 3. [Sį sem kęrir śrskurš eša dómsathöfn skal senda Landsrétti, innan tveggja vikna frį žvķ aš kęra hans barst hérašsdómi, žau gögn mįlsins sem hann telur sérstaklega žörf į til śrlausnar um kęruefniš og ķ žeim fjölda eintaka sem Landsréttur įkvešur.]3) Hann skal žį einnig, ef hann kżs, afhenda [Landsrétti]1) skriflega greinargerš sem geymi kröfur hans og mįlsįstęšur sem byggt er į. Hann skal samtķmis afhenda gagnašila eitt eintak kęrumįlsgagna og greinargeršar. Gögnum skal fylgja skrį um žau og skulu žau vera ķ žvķ horfi sem [Landsréttur]1) męlir fyrir um. 4. Nś afhendir sį er kęrir śrskurš eša dómsathöfn ekki greinargerš, ef žvķ er aš skipta, og kęrumįlsgögn til [Landsréttar]1) innan žess frests sem greinir ķ 3. mgr. žessarar greinar og veršur žį ekki frekar af mįli. 5. Kęranda er heimilt aš byggja į nżjum sönnunargögnum og skal žį fariš aš svo sem segir ķ 2. mgr. 145. gr. 6. [Landsréttur]1) setur nįnari reglur4) um frįgang mįlsgagna ķ kęrumįlum.]5) 148. gr. [Žegar sį sem kęrir śrskurš eša dómsathöfn hefur afhent [Landsrétti]1) mįlsgögn skal gagnašilinn eiga žess kost aš skila innan viku til [Landsréttar]1) skriflegri greinargerš sem geymi kröfur hans og mįlsįstęšur sem byggt er į. [Žó mį lengja frest sem samkvęmt žvķ rynni śt į tķmabilunum frį og meš 22. desember til og meš 4. janśar og frį og meš skķrdegi til og meš öšrum degi pįska sem svarar žeim dagafjölda.]2) [Telji gagnašili]2) skorta į aš kęrandi hafi afhent [Landsrétti]1) žau gögn mįls sem žörf sé į til aš leysa śr kęruefninu getur hann lįtiš fylgja greinargerš sinni žau mįlsgögn sem hann telur vanta. [Hann skal samtķmis afhenda žeim sem kęrši eitt eintak greinargeršar og mįlsgagna sem henni fylgja.]3) Kjósi gagnašili aš afhenda gögn af sinni hįlfu skal žaš gert ķ žvķ horfi sem [Landsréttur]1) męlir fyrir um.]4) 149. gr. [1. [Aš lišnum fresti skv. 148. gr. eša žegar greinargerš gagnašila hefur borist]1) getur rétturinn lagt dóm į kęruefniš, en jafnan skal žó athuga skjöl sem berast sķšar frį ašilum svo framarlega sem mįlinu er žį ekki lokiš.]2) 2. Nś er kęra ekki gerš žannig śr garši sem segir ķ 1. mgr. 145. gr. eša mįlatilbśnašur er annars ófullkominn, og getur žį [Landsréttur]3) lagt fyrir kęranda aš bęta śr žvķ sem er įbótavant innan tiltekins frests. Verši kęrandi ekki viš žvķ getur [Landsréttur]3) vķsaš kęrumįlinu frį sér. 3. [Landsréttur]3) getur meš žeim fyrirvara, sem hann telur hęfilegan, gefiš ašilum kost į aš flytja kęrumįliš munnlega. 150. gr. 1. [Landsréttur]1) kvešur upp [śrskurš]2) ķ kęrumįlinu eftir skjölum žess og munnlegum flutningi ef žvķ er aš skipta. [Śrskuršur]2) skal kvešinn upp svo fljótt sem kostur er. 2. [Landsréttur]1) kvešur į um kęrumįlskostnaš. 3. Aš gengnum [śrskurši]2) sendir [Landsréttur]1) hérašsdómara endurrit [śrskuršar].2) Hérašsdómari tilkynnir ašilum um nišurstöšu kęrumįls. 4. Aš öšru leyti veršur reglum um įfrżjunarmįl beitt um kęrumįl eftir žvķ sem įtt getur viš. 151. gr. 1. [Meš žeim takmörkunum sem leišir af öšrum įkvęšum žessara laga er ašila heimilt aš įfrżja hérašsdómi til [Landsréttar].1) Viš įfrżjun mį leita endurskošunar į śrskuršum og įkvöršunum sem hafa gengiš undir rekstri mįls ķ héraši. 2. Hafi sakarefni veriš skipt ķ mįli skv. 31. gr. veršur aš įfrżja hverjum dómi fyrir sig įšur en lengra er haldiš viš rekstur žess. 3. Įfrżja mį dómi ķ žvķ skyni aš honum verši breytt aš efni til eša hann stašfestur, hann verši ómerktur og mįli vķsaš heim ķ héraš til löglegrar mešferšar eša mįli verši vķsaš frį hérašsdómi. 4. Heimilt er bįšum eša öllum ašilum aš įfrżja dómi. Skal mįliš žį flutt ķ einu lagi fyrir [Landsrétti].1) 5. Afsal į rétti til mįlskots, hvort heldur er berum oršum eša žegjandi, veršur ekki gefiš fyrr en dómur er genginn ķ mįli ķ héraši.]2) 152. gr. [[1. Nś varšar mįl fjįrkröfu og er žaš žį skilyrši įfrżjunar aš fjįrhęš nemi 1.000.000 krónum. Žessari fjįrhęš skal breyta um hver įramót mišaš viš breytingu į vķsitölu neysluveršs frį 1. janśar 2018, en rįšherra auglżsir ķ Lögbirtingablaši nżja fjįrhęš ekki sķšar en 10. desember įr hvert.]1) 2. Įfrżjunarfjįrhęš skal įkveša eftir höfušstól kröfu ķ įfrżjunarstefnu. Ef fleiri kröfur en ein eru sóttar saman ķ mįli skal leggja žęr saman viš įkvöršun įfrżjunarfjįrhęšar. Hafi gagnkrafa veriš höfš uppi til skuldajafnašar skal ekki litiš til hennar viš įkvöršun įfrżjunarfjįrhęšar. 3. Ef mįl varšar annars konar kröfu en fjįrkröfu įkvešur [Landsréttur]2) hvort hagsmunirnir svari til įfrżjunarfjįrhęšar. Įšur en įkvöršun er tekin getur [Landsréttur]2) leitaš umsagnar mįlsašila. 4. Nś nęr krafa ekki įfrżjunarfjįrhęš eša [Landsréttur]2) telur hagsmuni ekki nęgja til įfrżjunar skv. 3. mgr. og getur hann žį oršiš viš umsókn um leyfi til aš įfrżja mįli ef einhverju eftirtalinna skilyrša er fullnęgt:
153. gr. 1. [Dómi veršur įfrżjaš til [ęšri dóms innan fjögurra vikna]1) frį uppkvašningu hans. 2. [Landsréttur]2) getur oršiš viš umsókn um leyfi til aš įfrżja dómi sem berst [nęstu fjórar vikur]1) eftir lok frests skv. 1. mgr. ef skilyršum 4. mgr. 152. gr. er fullnęgt, enda sé drįttur į įfrżjun nęgilega réttlęttur. 3. Nś įfrżjar ašili dómi og er gagnašila žį heimilt aš gagnįfrżja įn tillits til įfrżjunarfrests, en stefnu til gagnįfrżjunar veršur aš gefa śt mešan hann nżtur enn frests til aš leggja fram greinargerš fyrir [Landsrétti],2) sbr. 1. mgr. 158. gr. 4. Ef mįl, sem hefur veriš įfrżjaš til [Landsréttar]2) innan frests skv. 1.–3. mgr., veršur ekki žingfest, žaš fellur žar nišur eša žvķ er vķsaš žašan frį dómi er ašila heimilt aš skjóta žvķ žangaš aftur žótt įfrżjunarfrestur sé žį lišinn. [Ber žį aš fį įfrżjunarstefnu gefna śt į nż innan fjögurra vikna frį žvķ aš mįliš įtti aš žingfesta eša frį nišurfellingu žess eša frįvķsun og į hśn ekki viš um gagnįfrżjunarstefnu nema įfrżjunarstefna ķ ašalsök hafi veriš gefin śt aš nżju eša aš gagnsök hafi veriš vķsaš frį Landsrétti.]3) Žessari heimild veršur ekki beitt oftar en einu sinni ķ mįli.]4) 154. gr. 1. [Sį sem leitar įfrżjunarleyfis skv. 152. eša 153. gr. skal senda [Landsrétti]1) skriflega umsókn um žaš įsamt įfrżjunarstefnu sem hann vill fį gefna śt og endurriti hérašsdóms. Ķ umsókninni skal rökstutt ķtarlega hvernig umsękjandi telur skilyršum fyrir įfrżjunarleyfi fullnęgt. 2. [Landsréttur]1) getur gefiš öšrum mįlsašilum kost į aš tjį sig um umsókn įšur en įkvöršun er tekin. 3. Synji [Landsréttur]1) um įfrżjunarleyfi getur sami ašili ekki sótt um žaš öšru sinni. 4. Nś er įfrżjunarleyfi veitt og skal žį gefa śt įfrżjunarstefnuna sem fylgdi umsókn og įrita hana um leyfisveitinguna. [Landsréttur]1) veršur ekki krafinn um rökstušning fyrir žeirri įkvöršun. 5. Ef synjaš er um įfrżjunarleyfi skal žeim sem sótti um žaš tilkynnt bréflega um žį nišurstöšu. Ķ tilkynningunni skal greint frį įstęšum fyrir synjuninni.]2) 155. gr. 1. [Nś vill ašili įfrżja dómi [hérašsdóms]1) og leggur hann žį fyrir [skrifstofu [Landsréttar]1)]2) įfrżjunarstefnu įsamt endurriti af dóminum. Ķ įfrżjunarstefnu skal greina:
2. Afhenda skal [skrifstofu [Landsréttar]4)]2) tvö eintök af įfrżjunarstefnu sem [Landsréttur]4) fęr haldiš eftir. 3. [Synjaš skal um śtgįfu įfrżjunarstefnu ef hśn telst ekki vera ķ réttu horfi.]2) Sé įfrżjunarfrestur aš renna śt getur [Landsréttur]1) įkvešiš skamman frest handa įfrżjanda til aš bęta śr įfrżjunarstefnu og mį žį gefa hana śt įn įfrżjunarleyfis ef henni er framvķsaš til śtgįfu į nż ķ réttu horfi innan žess tķma žótt įfrżjunarfrestur sé žį lišinn. Frestur ķ žessu skyni skal ekki vera lengri en ein vika og veršur ašeins veittur ķ eitt skipti. Įfrżjandi getur krafist įkvöršunar [Landsréttar]1) um synjun …2) um śtgįfu įfrżjunarstefnu. 4. [Skrifstofa [Landsréttar]4)]2) gefur śt įfrżjunarstefnu ķ nafni dómsins. 5. Įfrżjunarstefnu veršur aš birta ekki sķšar en viku įšur en frestur handa stefnda [skv. f-liš]1) 1. mgr. er į enda. Aš öšru leyti gilda įkvęši XIII. kafla um birtingu įfrżjunarstefnu.]5) 156. gr. [[1. Eftir birtingu įfrżjunarstefnu en įšur en fresti stefnda skv. f-liš 1. mgr. 155. gr. lżkur skal įfrżjandi afhenda Landsrétti stefnuna įsamt sönnun fyrir birtingu hennar, svo og greinargerš af sinni hįlfu. Einnig skal hann žį skila mįlsgögnum ķ žeim fjölda eintaka sem Landsréttur įkvešur en til žeirra teljast endurrit, žar į mešal af munnlegum framburši fyrir hérašsdómi, svo og žau mįlsskjöl …1) sem įfrżjandi hyggst byggja mįl sitt į fyrir Landsrétti og liggja žegar fyrir. Mįl er žį žingfest fyrir Landsrétti. Įfrżjandi skal eigi sķšar en viš žingfestingu afhenda stefnda eintak mįlsgagna sem lögš eru fram fyrir Landsrétti. [Hérašsdómstóll skal afhenda Landsrétti hljóš- og myndupptökur af munnlegum framburši ķ mįlinu.]1)]2) 2. Ķ greinargerš įfrżjanda skal koma fram:
3. Žegar mįl hefur veriš žingfest beinir [skrifstofa [Landsréttar]3)]4) žvķ til hérašsdómstólsins, žar sem var leyst śr mįli, aš afhenda [Landsrétti]3) dómsgeršir. 4. [Landsréttur]3) setur nįnari reglur5) um frįgang mįlsgagna og dómsgerša.]6) [157. gr. 1. Nś lętur įfrżjandi undir höfuš leggjast aš afhenda [Landsrétti]1) įfrżjunarstefnu, greinargerš eša mįlsgögn samkvęmt fyrirmęlum 156. gr. og veršur žį ekki frekar af mįli. 2. Ef ekki er sótt žing af hįlfu įfrżjanda į sķšara stigi veršur mįliš fellt nišur meš dómi. Hafi stefndi skilaš greinargerš ķ mįlinu mį dęma honum mįlskostnaš śr hendi įfrżjanda.]2) [158. gr. [1. Nś hyggst stefndi skila greinargerš ķ mįli og skal žį bréfleg tilkynning hans um žaš berast Landsrétti innan frests sem honum var settur ķ žessu skyni ķ įfrżjunarstefnu. Žegar mįl er žingfest įkvešur skrifstofa Landsréttar stefnda frest ķ fjórar til sex vikur til aš skila greinargerš. [Žó mį lengja frest sem samkvęmt žvķ rynni śt į tķmabilunum frį og meš 15. jślķ til og meš 14. įgśst, frį og meš 22. desember til og meš 4. janśar og frį og meš skķrdegi til og meš öšrum degi pįska sem svarar žeim dagafjölda.]1) Įfrżjanda skal tilkynnt um žann frest sem stefnda er veittur. Skal stefndi senda įfrżjanda eintak af greinargerš og öšrum mįlsgögnum sem hann leggur fram.]2) 2. Gagnįfrżjun veitir ekki stefnda rétt til sjįlfstęšs frests. 3. Berist [Landsrétti]3) ekki tilkynning skv. 1. mgr. eša skili stefndi ekki greinargerš innan žess frests sem honum hefur veriš settur skal litiš svo į aš hann krefjist stašfestingar hérašsdóms. Skal mįliš žį dómtekiš, en fyrst mį žó veita įfrżjanda skamman frest til aš ljśka gagnaöflun sem hann hefur bošaš ķ greinargerš. [Landsréttur]3) kvešur upp dóm ķ mįlinu į grundvelli fyrirliggjandi gagna [og aš jafnaši]4) įn munnlegs flutnings. 4. Hafi stefndi skilaš greinargerš en žingsókn fellur nišur af hans hįlfu į sķšara stigi mįls mį gefa įfrżjanda kost į aš svara vörnum hans ķ skriflegri sókn og ljśka gagnaöflun. Skal mįliš sķšan dómtekiš og dómur lagšur į žaš eftir framkomnum kröfum, gögnum og sókn įfrżjanda meš tilliti til žess sem hefur komiš fram af hįlfu stefnda. 5. Nś hefur stefndi ekki skilaš greinargerš og getur žį [Landsréttur]3) allt aš einu heimilaš honum aš taka til varna ķ mįli meš eša įn samžykkis įfrżjanda, enda séu miklir hagsmunir ķ hśfi fyrir hann og vanręksla hans žyki afsakanleg. Eins mį fara aš ef žingsókn stefnda fellur nišur į sķšara stigi mįls.]5) [159. gr. 1. Ķ greinargerš stefnda skal koma fram:
[2. Meš greinargerš skal stefndi afhenda mįlsgögn ķ žeim fjölda eintaka sem Landsréttur įkvešur, en til žeirra teljast žau mįlsskjöl og hljóš- og myndupptökur af munnlegum framburši fyrir hérašsdómi sem hann hyggst byggja mįl sitt į fyrir Landsrétti og liggja žegar fyrir, enda hafi įfrżjandi ekki žegar afhent žessi gögn.]2) 3. Įkvęši 4. mgr. 156. gr. gilda um mįlsgögn stefnda.]3) [160. gr. [1. Įfrżjanda skal tilkynnt žegar Landsrétti hefur borist greinargerš og mįlsgögn stefnda. Hafi ašilar ekki žegar lżst gagnaöflun lokiš skal žeim um leiš veittur sameiginlegur frestur til frekari gagnaöflunar. Sį frestur skal aš jafnaši ekki vera lengri en einn mįnušur. Hvor ašili um sig skal afhenda ķ einu lagi nż gögn sķn ķ frumriti og ljósrit eša eftirrit žeirra ķ sama bśningi og segir ķ 156. gr. og 159. gr. Ašilar skulu jafnframt senda gagnašila eftirrit gagnanna. Aš lišnum fresti telst öflun sżnilegra sönnunargagna sjįlfkrafa lokiš nema įšur hafi veriš fallist į skriflega ósk ašila um lengri frest eša dómurinn beinir žvķ sķšar til ašila aš hann megi afla tiltekinna gagna. Landsréttur getur žó heimilaš ašila aš leggja fram nż gögn eftir lok gagnaöflunar ef ekki var unnt aš afla žeirra fyrr eša atvik hafa breyst svo aš mįli skiptir eftir žann tķma.]1) 2. Strax og gagnaöflun er lokiš skal hvor ašili um sig tilkynna [Landsrétti]1) hve langan tķma hann įętli aš hann žurfi til aš flytja munnlega mįlflutningsręšu ķ mįlinu [og til aš taka žęr skżrslur sem hann hefur óskaš eftir fyrir Landsrétti].1) [3. Ef tilefni er til tekur Landsréttur mįl fyrir į dómžingi til aš rįša til lykta atrišum varšandi rekstur žess, ž.m.t. gagnaöflun og framlagningu gagna, hvaša skżrslutökur verši heimilašar fyrir Landsrétti og hvaša upptökur verši spilašar viš ašalmešferš. Skulu ašilar kvaddir fyrir dóm meš hęfilegum fyrirvara ķ žessu skyni. Dómsformašur tekur aš jafnaši einn fyrir mįl ķ žessu skyni og tekur einn įkvaršanir varšandi rekstur žess sem ekki eru kęranlegar.]1)]2) [161. gr. [1. Žegar gagnaöflun er lokiš ķ mįli žar sem stefndi skilar greinargerš og žegar rįšiš hefur veriš til lykta atrišum varšandi rekstur žess įkvešur Landsréttur hvenęr žaš verši flutt og tilkynnir hvort og žį hvaša ašila- og vitnaskżrslur verši teknar fyrir dóminum og hvaša tķmi sé įętlašur ķ žvķ skyni og fyrir mįlflutning hvers ašila. Skal ašilum tilkynnt um žaš meš ekki skemmri en tveggja vikna fyrirvara. Um tilhögun skżrslutöku fer aš öšru leyti eftir įkvęšum VII. og VIII. kafla. 2. Ef hafšar eru uppi ķ mįli fyrir Landsrétti kröfur um ómerkingu hérašsdóms, frįvķsun frį hérašsdómi, frįvķsun frį Landsrétti eša nišurfellingu mįls, eša Landsréttur telur aš vera kunni į mįli įgallar sem geti leitt til sömu nišurstöšu žótt slķkar kröfur séu ekki geršar, skal Landsréttur innan mįnašar frį žvķ aš mįli er śthlutaš lįta flytja mįl um formsatriši žess įšur en žaš er tekiš til frekari mešferšar aš efni til. Dómsformašur getur žó įkvešiš aš mįl verši flutt sķšar um formsatriši sérstaklega eša ķ einu lagi um formsatriši og efni.]1) 3. Ef stefndi hefur skilaš greinargerš ķ mįli veršur žaš flutt munnlega. [Landsréttur]2) getur žó įkvešiš aš mįl verši skriflega flutt ef sérstakar įstęšur męla meš žvķ. [Landsréttur]2) getur einnig tekiš til greina samhljóša óskir ašila um aš mįliš verši dómtekiš įn sérstaks mįlflutnings. 4. Um leiš og bošaš er til mįlflutnings getur [Landsréttur]2) beint til ašila aš žeir afhendi hvor um sig meš tilteknum fyrirvara stutt yfirlit um atvik mįls ķ tķmaröš, mįlsįstęšur sķnar og tilvķsanir til réttarreglna, svo og um tilvitnanir ķ fręširit og dóma sem žeir hyggjast styšjast viš ķ mįlflutningi. 5. [Landsréttur]2) getur takmarkaš ręšutķma ašila viš munnlegan flutning mįls. Žegar bošaš er til mįlflutnings mį taka fram hve langan tķma ašilar fį hvor um sig til umrįša.]3) [162. gr. [1. Viš upphaf ašalmešferšar į dómžingi skal gerš grein fyrir dómsorši hérašsdóms og įfrżjunarstefnu aš žvķ leyti sem dómsformašur telur žess žörf til skżringar į mįlflutningi. Viš ašalmešferš skulu aš jafnaši fara fram ķ einni lotu skżrslutökur og munnlegur flutningur mįls. Fyrst er horft og hlustaš į upptökur af ašila- og vitnaskżrslum fyrir hérašsdómi aš žvķ leyti sem Landsréttur hefur žegar įkvešiš. Žvķ nęst eru teknar skżrslur af ašilum og vitnum sem ekki gįfu skżrslu fyrir hérašsdómi eša mįlsašilar hafa óskaš eftir aš gefi višbótarskżrslu og Landsréttur telur aš geti haft žżšingu viš śrlausn mįlsins. Aš žvķ loknu verša mįlflutningsręšur fluttar. Jafnan skal gengiš į vettvang ķ upphafi ašalmešferšar ef žurfa žykir. 2. Frumręša veršur fyrst flutt af hįlfu įfrżjanda og sķšan af hįlfu stefnda nema dómsformašur hafi įkvešiš ašra röš og ašilum veriš žaš tilkynnt viš bošun til mįlflutnings. Eftir frumręšur skal gefinn kostur į aš fram komi stutt andsvör af hįlfu hvors ašila ķ sömu röš. Flytji lögmašur mįliš af hįlfu ašila getur dómsformašur heimilaš ašilanum sjįlfum eša fyrirsvarsmanni hans aš koma aš stuttum athugasemdum aš loknum andsvörum lögmanns hans.]1) 3. Ķ mįlflutningi skal gera grein fyrir kröfum, ķ hverju įgreiningsefni ašilanna felast, mįlsįstęšum og öšrum röksemdum fyrir kröfum. Skal foršast mįlalengingar og mįlflutningi beint aš žeim atrišum sem įgreiningur er um eša naušsynlegt er aš fjalla um til aš varpa ljósi į įgreiningsefni. 4. [Dómsformašur]1) stżrir žinghaldi. Hann getur krafist aš mįlflytjandi haldi sig viš efniš og lįti vera aš fjalla um žį žętti mįls sem įgreiningur er ekki um eša įstęšulaust er af öšrum sökum aš gera frekari grein fyrir. [Dómsformašur]1) getur stöšvaš mįlflutning ef ręšur verša langar śr hófi fram eša sett honum tķmatakmörk og viš žau bundiš enda į mįlflutning. 5. Aš loknum mįlflutningi tekur [Landsréttur]2) mįliš til dóms.]3) [163. gr. 1. Dómar [Landsréttar]1) skulu byggšir į žvķ sem hefur komiš fram ķ mįli og er sannaš eša višurkennt. Įkvęši 111. gr. gilda um dóma [Landsréttar].1) 2. Nś hefur ašili boriš fram kröfur eša mįlsįstęšur sem hann hafši ekki uppi ķ héraši og getur žį [Landsréttur]1) byggt į žeim viš śrlausn mįls ef žęr hafa komiš fram ķ greinargerš ašilans, grundvelli mįls er ekki raskaš į žann hįtt, afsakanlegt er aš žęr voru ekki hafšar uppi ķ héraši og žaš yrši ašilanum til réttarspjalla aš ekki yrši tekiš tillit til žeirra.]2) [164. gr. [1. Aš žvķ leyti sem önnur įkvęši laga žessara męla ekki į annan veg og įgreiningur er ekki uppi tekur Landsréttur afstöšu til atriša sem varša rekstur mįls fyrir Landsrétti meš įkvöršun. Slķk atriši mį einnig leiša til lykta meš įkvöršun žótt įgreiningur sé um žau ef įgreiningsefniš sętir ekki kęru til Hęstaréttar eša śrlausn um žaš leišir ekki til loka mįls fyrir dóminum en ķ slķkum tilvikum skal kvešinn upp rökstuddur śrskuršur. Įkvöršun veršur ekki rökstudd sérstaklega en um efni hennar skal getiš ķ žingbók eftir žörfum. 2. Landsréttur kvešur upp śrskurš ķ kęrumįli en žó skal kvešinn upp dómur žegar svo er męlt fyrir um ķ öšrum lögum. Feli śrlausn Landsréttar ķ įfrżjunarmįli ķ sér lyktir mįls įn žess aš žaš hafi veriš flutt um efni skal kvešinn upp śrskuršur. Śrskurš skal kveša upp svo fljótt sem verša mį. Ef įfrżjunarmįl er ašeins flutt um efni eša samhliša um form og efni kvešur Landsréttur upp dóm hver svo sem nišurstaša mįlsins er. 3. Dómar og śrskuršir Landsréttar skulu rökstuddir. Ef mįl er fellt nišur eša žvķ er vķsaš frį Landsrétti skal žó ašeins getiš um įstęšur žess ķ śrskurši eša dómi, svo og um mįlskostnaš ef žvķ er aš skipta. Sama gildir ef hérašsdómur er ómerktur og mįli vķsaš heim eša žvķ er vķsaš frį hérašsdómi. Sé ķ dómi kvešiš į um önnur mįlalok en aš framan getur skal greina žar frį kröfum ašila eftir žvķ sem žörf er į svo aš nišurstaša verši skżr. Aš žvķ leyti sem greinargerš um mįlsatvik er įbótavant ķ hérašsdómi skal bętt śr žvķ ķ dómi Landsréttar. Ef og aš žvķ leyti sem nišurstöšu hérašsdóms er breytt skal žaš rökstutt ķ dómi Landsréttar. Fallist Landsréttur į nišurstöšu hérašsdóms en ekki į röksemdir fyrir henni getur hann greint frį rökum sķnum eftir žvķ sem žurfa žykir.]1) 4. Um dóma [Landsréttar]2) gilda aš öšru leyti įkvęši 114. gr. eftir žvķ sem getur įtt viš.]3) [165. gr. 1. Dóm skal kveša upp svo fljótt sem er unnt eftir aš mįl er dómtekiš og aldrei sķšar en žegar fjórar vikur eru lišnar frį žvķ. Verši žvķ ekki komiš viš og hafi mįl veriš munnlega flutt skal endurtaka mįlflutning aš žvķ leyti sem [Landsrétti]1) žykir naušsynlegt. [2. Strax eftir dómtöku mįls skulu dómarar ręša meš sér fyrir luktum dyrum röksemdir og nišurstöšu dóms. Dómsformašur er frummęlandi į žeim fundi, stżrir honum, ber fram spurningar, stušlar aš žvķ aš įlit hvers dómara komi žar sem skżrast fram og telur atkvęši žeirra. Afl atkvęša ręšur śrslitum. Aš lokinni umręšu semur dómsformašur atkvęši aš dómi. Greinist dómarar ķ meiri og minni hluta semur dómsformašur atkvęši fyrir žann hluta sem hann heyrir til, en hinir dómararnir įkveša hver žeirra semji atkvęši žeirra, myndi žeir meiri hluta. Landsréttardómari sem myndar meiri hluta meš sérfróšum mešdómsmanni semur žó atkvęši. Dómari, sem greišir atkvęši meš ómerkingu hérašsdóms eša frįvķsun mįls og veršur ķ minni hluta, veršur einnig aš greiša atkvęši um efni mįls. Dómarar ganga ķ sameiningu frį dómi, meš eša įn sératkvęša.]2) 3. Viš uppkvašningu dóms skal lesa upp dómsorš ķ heyranda hljóši į dómžingi eftir žvķ sem žörf žykir. Ef sératkvęši er ķ dómi skal žess einnig getiš. 4. …3)]4) [166. gr. Um mešferš įfrżjunarmįla fer aš öšru leyti eftir reglum žessara laga um mešferš mįla ķ héraši eftir žvķ sem į viš.]1) [167. gr. 1. [Dómsathafnir]1) Landsréttar um eftirfarandi sęta kęru til Hęstaréttar:
2. Unnt er aš sękja um leyfi Hęstaréttar til aš kęra śrskurši Landsréttar ķ kęrumįlum žegar svo er fyrir męlt ķ öšrum lögum. Viš mat į žvķ hvort Hęstiréttur eigi aš samžykkja aš taka slķkt kęruefni til mešferšar skal lķta til žess hvort kęruefniš varši mikilsverša almannahagsmuni, hafi fordęmisgildi eša grundvallaržżšingu fyrir mešferš mįlsins. Žį getur Hęstiréttur tekiš kęruefni til mešferšar ef įstęša er til aš ętla aš hin kęrša dómsathöfn sé bersżnilega röng aš formi eša efni. [3. Unnt er aš sękja um leyfi til aš kęra til Hęstaréttar śrskurš Landsréttar um önnur atriši en ķ 1. mgr. greinir. Viš mat į žvķ hvort Hęstiréttur eigi aš samžykkja aš taka slķkt kęruefni til mešferšar skal lķta til žess hvort kęruefniš varši mikilsverša almannahagsmuni, hafi fordęmisgildi eša grundvallaržżšingu fyrir mešferš mįlsins. Žį getur Hęstiréttur tekiš kęruefni til mešferšar ef įstęša er til aš ętla aš hin kęrša dómsathöfn sé bersżnilega röng aš formi eša efni.]2) [4.]2) Hęstiréttur getur žó į hvaša stigi mįls sem er synjaš aš taka kęruefni skv. [1., 2. og 3. mgr.]2) til mešferšar ef rétturinn telur kęru tilefnislausa eša augljóslega setta fram ķ žeim tilgangi aš tefja framgang mįls.]3) [168. gr. 1. Nś vill mašur kęra eša leita leyfis til aš kęra dómsathöfn Landsréttar og afhendir hann žį Landsrétti skriflega kęru, [ef viš į meš]1) ósk um kęruleyfi Hęstaréttar, …1) įšur en tvęr vikur eru lišnar frį uppkvašningu dómsathafnar ef hann eša umbošsmašur hans var žį staddur į dómžingi, en ella įšur en tvęr vikur eru lišnar frį žvķ hann eša umbošsmašur hans fékk vitneskju um dómsathöfn. 2. [Kęra, ef viš į meš ósk um kęruleyfi],1) frestar frekari framkvęmdum į grundvelli dómsathafnar žar til leyst er śr mįli fyrir Hęstarétti.]2) [169. gr. 1. Ķ kęru skal greina:
2. Kęru mį styšja meš nżjum sönnunargögnum. Vilji kęrandi bera nż gögn fyrir sig skal hann greina frį žeim ķ kęru, svo og hvaš hann hyggst sanna meš žeim. Slķk gögn skulu fylgja kęru ķ frumriti eša stašfestu endurriti. 3. Kęrandi greišir Landsrétti lögmęlt dómgjöld fyrir Hęstarétti.]2) [170. gr. 1. Nś kemur kęra eša ósk um kęruleyfi og kęra of seint fram og beinir žį Landsréttur žvķ til kęranda aš taka hana aftur. 2. Ef kęra fullnęgir ekki įkvęšum 1. mgr. 169. gr. brżnir Landsréttur fyrir kęranda aš bęta śr göllum į henni. 3. Nś viršist Landsrétti aš kęra eša ósk um kęruleyfi sé į engum rökum reist, og getur hann žį įkvešiš aš kęranda beri aš setja tryggingu fyrir tjóni sem kęra kann aš baka gagnašila ef hśn veldur frestun mįlsins. Tryggingu skal setja innan tveggja sólarhringa frį žvķ aš kęru er lżst. Ella veršur ekki frekar af kęrumįli.]1) [171. gr. 1. Landsréttur sendir kęru, [ef viš į meš ósk um kęruleyfi],1) til Hęstaréttar og gagnašila žess sem kęrir svo fljótt sem verša mį nema hann kjósi sjįlfur aš fella kęrša dómsathöfn śr gildi. 2. [Sį sem kęrir dómsathöfn Landsréttar, eftir atvikum meš kęruleyfi, skal senda Hęstarétti žau gögn mįlsins sem hann telur sérstaklega žörf į til śrlausnar um kęruefniš og ķ žeim fjölda eintaka sem Hęstiréttur įkvešur. Gögnin skal senda innan viku frį žvķ aš Landsréttur sendi Hęstarétti kęru eša ósk um kęruleyfi.]2) Hann skal žį einnig …3) afhenda Hęstarétti skriflega greinargerš sem geymi kröfur hans og mįlsįstęšur sem byggt er į, svo og rökstušning fyrir žvķ aš taka skuli kęru til mešferšar. Hann skal samtķmis afhenda gagnašila eša gagnašilum eitt eintak kęrumįlsgagna og greinargeršar. Gögnum skal fylgja skrį um žau og skulu žau vera ķ žvķ horfi sem Hęstiréttur męlir fyrir um. [3. Nś afhendir sį er kęrir, [ef viš į meš ósk um kęruleyfi],1) ekki kęrumįlsgögn til Hęstaréttar innan žess frests sem greinir ķ 2. mgr. og veršur žį ekki frekar af mįli.]3) 4. Hęstiréttur setur nįnari reglur4) um frįgang mįlsgagna ķ kęrumįlum.]5) [172. gr. Žegar sį sem kęrir śrskurš eša dómsathöfn eša óskar eftir kęruleyfi hefur afhent Hęstarétti mįlsgögn skal gagnašilinn eiga žess kost aš skila innan viku til Hęstaréttar skriflegri greinargerš sem geymi afstöšu hans til kęruefnis, kröfur og mįlsįstęšur sem byggt er į og eftir atvikum afstöšu hans til žess hvort oršiš verši viš ósk um kęruleyfi. [Žó mį lengja frest sem samkvęmt žvķ rynni śt į tķmabilunum frį og meš 22. desember til og meš 4. janśar og frį og meš skķrdegi til og meš öšrum degi pįska sem svarar žeim dagafjölda.]1) Telji hann skorta į aš kęrandi hafi afhent Hęstarétti žau gögn mįls sem žörf sé į til aš leysa śr kęruefninu getur hann lįtiš fylgja greinargerš sinni žau mįlsgögn sem hann telur vanta. Hann skal samtķmis afhenda kęranda eitt eintak kęrumįlsgagna og greinargeršar. Kjósi gagnašili aš afhenda gögn af sinni hįlfu skal žaš gert ķ žvķ horfi sem Hęstiréttur męlir fyrir um.]2) [173. gr. 1. [Aš lišnum fresti skv. 172. gr. eša žegar greinargerš gagnašila hefur borist]1) Hęstarétti getur rétturinn įkvešiš hvort kęra verši tekin til mešferšar og eftir atvikum lagt dóm į kęruefniš, en jafnan skal žó athuga skjöl sem berast sķšar frį ašilum svo framarlega sem mįlinu er žį ekki lokiš. 2. Nś er kęra ekki gerš žannig śr garši sem segir ķ 1. mgr. 169. gr. eša mįlatilbśnašur er annars ófullkominn, og getur žį Hęstiréttur lagt fyrir kęranda aš bęta śr žvķ sem er įbótavant innan tiltekins frests. Verši kęrandi ekki viš žvķ getur Hęstiréttur vķsaš kęrumįlinu frį sér. 3. Hęstiréttur getur meš žeim fyrirvara sem hann telur hęfilegan gefiš ašilum kost į aš flytja kęrumįliš munnlega.]2) [174. gr. 1. Dómur ķ kęrumįli skal kvešinn upp eftir skjölum žess og munnlegum flutningi ef žvķ er aš skipta. Dómur skal kvešinn upp svo fljótt sem kostur er. 2. Hęstiréttur kvešur į um kęrumįlskostnaš. 3. Nś telur Hęstiréttur aš skilyrši fyrir žvķ aš veita kęruleyfi séu ekki uppfyllt og skal mįlsašilum, hérašsdómara og Landsrétti žį tilkynnt um žaš skriflega. [Ķ tilkynningu skal greint frį įstęšum fyrir synjuninni.]1) 4. Aš gengnum dómi sendir Hęstiréttur Landsrétti [og eftir atvikum hérašsdómara]1) endurrit dóms. [Hęstiréttur tilkynnir ašilum kęrumįls sem hafa lįtiš žaš til sķn taka fyrir réttinum um śrslit žess.]1) 5. Aš öšru leyti veršur reglum um įfrżjunarmįl beitt um kęrumįl eftir žvķ sem įtt getur viš.]2) [175. gr. 1. Heimilt er ašila aš óska eftir leyfi til aš įfrżja dómi hérašsdóms beint til Hęstaréttar. [Slķkt leyfi skal ekki veitt nema nišurstaša mįlsins geti haft fordęmisgildi, haft almenna žżšingu fyrir beitingu réttarreglna eša haft verulega samfélagslega žżšingu aš öšru leyti.]1) Žį skal slķkt leyfi ekki veitt ef mįlsašili telur žörf į aš leiša vitni ķ mįlinu eša enn er uppi įgreiningur um sönnunargildi munnlegs framburšar sem gefinn var fyrir hérašsdómi [eša enn er deilt um stašreyndir sem sérkunnįttu žarf ķ dómi til aš leysa śr].1) Hęstiréttur skal gefa öllum mįlsašilum kost į aš tjį sig um umsókn įšur en įkvöršun er tekin. 2. Ósk um leyfi Hęstaréttar til aš įfrżja hérašsdómi til Hęstaréttar skal koma fram ķ įfrżjunarstefnu sem lögš er fyrir Landsrétt. Slķk ósk, įsamt įfrżjunarstefnu til Hęstaréttar, skal jafnframt send Hęstarétti ķ sķšasta lagi žegar įfrżjunarstefna er lögš fyrir Landsrétt, sbr. 155. gr. Fallist Hęstiréttur į įfrżjun til réttarins fer um śtgįfu įfrżjunarstefnu eftir 179. gr. og um mešferš mįlsins fyrir Hęstarétti aš öšru leyti eftir žessum kafla. Skal įfrżjandi žį žegar ķ staš tilkynna Landsrétti aš Hęstiréttur hafi fallist į įfrżjun beint til réttarins og veršur žį ekki meira af mįli fyrir Landsrétti. Hafni Hęstiréttur hins vegar óskinni skal įfrżjandi innan viku tilkynna Landsrétti um höfnunina og eftir atvikum óska eftir aš įfrżjunarmįli verši fram haldiš fyrir Landsrétti. [Landsréttur gefur žį śt įfrżjunarstefnu og įkvešur]1) hvenęr stefndi verši ķ sķšasta lagi aš tilkynna Landsrétti aš hann hafi ķ hyggju aš halda uppi vörnum ķ mįlinu, sbr. f-liš 1. mgr. 155. gr. og tilkynnir stefnda žį įkvöršun meš sannanlegum hętti. Fer žį um mešferš mįlsins fyrir Landsrétti aš öšru leyti eftir XXV. kafla. 3. Hęstiréttur getur afturkallaš leyfi til įfrżjunar beint til Hęstaréttar ef ķ ljós kemur undir rekstri mįlsins aš žörf er į aš leiša vitni ķ mįlinu eša enn er uppi įgreiningur um sönnunargildi munnlegs framburšar sem gefinn var fyrir hérašsdómi. Fer žį um frekari įfrżjunarmešferš eftir lokamįlsliš 2. mgr.]2) [176. gr. 1. Heimilt er ašila aš óska eftir leyfi til aš įfrżja dómi Landsréttar til Hęstaréttar. [Hęstiréttur įkvešur hvort oršiš verši viš umsókn um įfrżjunarleyfi og mį takmarka leyfiš viš tiltekin atriši mįls. Viš mat į žvķ hvort fallist verši į beišni um įfrżjunarleyfi skal lķta til žess hvort śrslit mįls hafi verulegt almennt gildi eša varši sérstaklega mikilvęga hagsmuni žess sem leitar leyfis.]1) Žį getur Hęstiréttur veitt slķkt leyfi ef įstęša er til aš ętla aš mįlsmešferš fyrir hérašsdómi eša Landsrétti hafi veriš stórlega įbótavant eša dómur Landsréttar sé bersżnilega rangur aš formi eša efni. 2. Afsal į rétti til mįlskots til Hęstaréttar, hvort heldur berum oršum eša žegjandi, veršur ekki gefiš fyrr en dómur er genginn ķ mįli.]2) [177. gr. 1. Sękja skal um leyfi til aš įfrżja dómi Landsréttar til Hęstaréttar innan fjögurra vikna frį uppkvašningu dóms. 2. Hęstiréttur getur oršiš viš umsókn um leyfi til aš įfrżja dómi sem berst nęstu fjórar vikur eftir lok frests skv. 1. mgr., enda sé drįttur į įfrżjun nęgjanlega réttlęttur. 3. Nś er dómi įfrżjaš og er gagnašila žį heimilt aš gagnįfrżja įn įfrżjunarleyfis og įn tillits til įfrżjunarfrests, en stefnu til gagnįfrżjunar veršur aš gefa śt mešan gagnašili nżtur enn frests til aš leggja fram greinargerš fyrir Hęstarétti, sbr. 1. mgr. 182. gr.]1) [178. gr. 1. Sį sem leitar įfrżjunarleyfis skv. 175. eša 176. gr. skal senda Hęstarétti skriflega umsókn um žaš įsamt įfrżjunarstefnu sem hann vill fį gefna śt og endurriti dómsins. Ķ umsókninni skal rökstutt hvernig umsękjandi telur skilyršum fyrir įfrżjunarleyfi fullnęgt. 2. Hęstiréttur getur gefiš öšrum mįlsašilum kost į aš tjį sig um umsókn įšur en įkvöršun er tekin. 3. Synji Hęstiréttur um įfrżjunarleyfi getur sami ašili ekki sótt um žaš öšru sinni. 4. Nś er įfrżjunarleyfi veitt og skal žį gefa śt įfrżjunarstefnuna sem fylgdi umsókn og įrita hana um leyfisveitinguna. Hęstiréttur veršur ekki krafinn um rökstušning fyrir žeirri įkvöršun. 5. Ef synjaš er um įfrżjunarleyfi skal žeim sem sótti um žaš tilkynnt bréflega um žį nišurstöšu. Ķ tilkynningunni skal greint frį įstęšum fyrir synjuninni.]1) [179. gr. 1. Ķ įfrżjunarstefnu skal greina:
2. Afhenda skal skrifstofu Hęstaréttar tvö eintök af įfrżjunarstefnu sem Hęstiréttur fęr haldiš eftir. 3. Skrifstofa Hęstaréttar gefur śt įfrżjunarstefnu ķ nafni dómsins. Synjaš skal um śtgįfu įfrżjunarstefnu ef hśn telst ekki vera ķ réttu horfi. Getur Hęstiréttur įkvešiš skamman frest handa įfrżjanda til aš bęta śr įfrżjunarstefnu. Frestur sem veittur er ķ žessu skyni skal ekki vera lengri en ein vika og veršur ašeins veittur ķ eitt skipti. Įfrżjandi getur krafist įkvöršunar Hęstaréttar um synjun um śtgįfu įfrżjunarstefnu. 4. Įfrżjunarstefnu veršur aš birta ekki sķšar en viku įšur en frestur handa stefnda, skv. e-liš 1. mgr., er į enda. Aš öšru leyti gilda įkvęši XIII. kafla um birtingu įfrżjunarstefnu.]1) [180. gr. 1. Eftir birtingu įfrżjunarstefnu, en įšur en fresti stefnda skv. e-liš 1. mgr. 179. gr. lżkur, skal įfrżjandi afhenda Hęstarétti stefnuna įsamt sönnun fyrir birtingu hennar, svo og greinargerš af sinni hįlfu. Einnig skal hann žį skila mįlsgögnum ķ žeim fjölda eintaka sem Hęstiréttur įkvešur en til žeirra teljast žau mįlsskjöl og endurrit sem įfrżjandi hyggst byggja mįl sitt į fyrir Hęstarétti og liggja žegar fyrir. Mįl er žį žingfest fyrir Hęstarétti. Ef mįl sem hefur veriš įfrżjaš til Hęstaréttar veršur ekki žingfest, žaš fellur žar nišur eša žvķ er vķsaš žašan frį dómi er ašila heimilt aš skjóta žvķ žangaš aftur žótt įfrżjunarfrestur sé lišinn. [Ber žį aš fį įfrżjunarstefnu gefna śt į nż innan fjögurra vikna frį žvķ aš mįliš įtti aš žingfesta eša frį nišurfellingu žess eša frįvķsun og į hśn ekki viš um gagnįfrżjunarstefnu nema įfrżjunarstefna ķ ašalsök hafi veriš gefin śt aš nżju eša aš gagnsök hafi veriš vķsaš frį Hęstarétti.]1) Žessari heimild veršur ekki beitt oftar en einu sinni ķ mįli. 2. Ķ greinargerš įfrżjanda skal koma fram:
3. Žegar mįl hefur veriš žingfest beinir skrifstofa Hęstaréttar žvķ til žess dómstóls, žar sem leyst var śr mįli, aš afhenda Hęstarétti dómsgeršir. 4. Hęstiréttur setur nįnari reglur2) um frįgang mįlsgagna og dómsgerša.]3) [181. gr. 1. Nś lętur įfrżjandi undir höfuš leggjast aš afhenda Hęstarétti įfrżjunarstefnu, greinargerš eša mįlsgögn samkvęmt fyrirmęlum 1. mgr. 180. gr. og veršur žį ekki frekar af mįli. 2. Ef ekki er sótt žing af hįlfu įfrżjanda į sķšara stigi veršur mįliš fellt nišur meš dómi. Hafi stefndi skilaš greinargerš ķ mįlinu mį dęma honum mįlskostnaš śr hendi įfrżjanda.]1) [182. gr. 1. Nś hyggst stefndi skila greinargerš ķ mįli og skal žį bréfleg tilkynning hans um žaš berast Hęstarétti innan frests sem honum var settur ķ žessu skyni ķ įfrżjunarstefnu. Žegar mįl er žingfest įkvešur skrifstofa Hęstaréttar stefnda frest ķ fjórar til sex vikur til aš skila greinargerš. [Žó mį lengja frest sem samkvęmt žvķ rynni śt į tķmabilunum frį og meš 15. jślķ til og meš 14. įgśst, frį og meš 22. desember til og meš 4. janśar og frį og meš skķrdegi til og meš öšrum degi pįska sem svarar žeim dagafjölda.]1) Įfrżjanda skal tilkynnt um žann frest sem stefnda er veittur. Įfrżjandi skal eigi sķšar en viš žingfestingu afhenda stefnda eintak mįlsgagna sem lögš eru fram fyrir Hęstarétti. 2. Gagnįfrżjun veitir ekki stefnda rétt til sjįlfstęšs frests. 3. Berist Hęstarétti ekki tilkynning skv. 1. mgr. eša skili stefndi ekki greinargerš innan žess frests sem honum hefur veriš settur skal litiš svo į aš hann krefjist stašfestingar hins įfrżjaša dóms. Skal mįliš žį dómtekiš en fyrst mį žó veita įfrżjanda skamman frest til aš ljśka gagnaöflun sem hann hefur bošaš ķ greinargerš. Hęstiréttur kvešur upp dóm ķ mįlinu į grundvelli fyrirliggjandi gagna [og aš jafnaši]2) įn munnlegs flutnings. 4. Hafi stefndi skilaš greinargerš en žingsókn fellur nišur af hans hįlfu į sķšara stigi mįlsins mį gefa įfrżjanda kost į aš svara vörnum hans ķ skriflegri sókn og ljśka gagnaöflun. Skal mįliš sķšan dómtekiš og dómur lagšur į žaš eftir framkomnum kröfum, gögnum og sókn įfrżjanda meš tilliti til žess sem hefur komiš fram af hįlfu stefnda. 5. Nś hefur stefndi ekki skilaš greinargerš og getur žį Hęstiréttur allt aš einu heimilaš honum aš taka til varna ķ mįli meš eša įn samžykkis įfrżjanda, enda séu miklir hagsmunir ķ hśfi fyrir hann og vanręksla hans žyki afsakanleg. Eins mį fara aš ef žingsókn stefnda fellur nišur į sķšara stigi mįls.]3) [183. gr. 1. Ķ greinargerš stefnda skal koma fram:
2. Meš greinargerš skal stefndi afhenda mįlsgögn ķ žeim fjölda eintaka sem Hęstiréttur įkvešur en til žeirra teljast žau mįlsskjöl og endurrit sem hann hyggst byggja mįl sitt į fyrir Hęstarétti og liggja žegar fyrir, enda hafi įfrżjandi ekki žegar afhent žau. Skal stefndi senda įfrżjanda eintak af greinargerš og öšrum mįlsgögnum sem hann leggur fram. 3. Įkvęši 4. mgr. 180. gr. gilda um mįlsgögn stefnda.]1) [184. gr. 1. Įfrżjanda skal tilkynnt žegar Hęstarétti hefur borist greinargerš og mįlsgögn stefnda. Hafi ašilar ekki žegar lżst gagnaöflun lokiš skal žeim um leiš veittur sameiginlegur frestur til frekari gagnaöflunar. Sį frestur skal aš jafnaši ekki vera lengri en einn mįnušur. Hvor ašili um sig skal afhenda ķ einu lagi nż gögn sķn ķ frumriti og ljósrit eša eftirrit žeirra ķ sama bśningi og segir ķ 180. gr. og 183. gr. Hęstiréttur tilkynnir ašilum um gögn sem berast innan žessa frests en aš honum lišnum telst gagnaöflun sjįlfkrafa lokiš nema įšur hafi veriš fallist į skriflega ósk ašila um lengri frest eša dómurinn beinir žvķ sķšar til ašila aš hann megi afla tiltekinna gagna. Hęstiréttur getur žó heimilaš ašila aš leggja fram nż gögn eftir lok gagnaöflunar ef ekki var unnt aš afla žeirra fyrr eša atvik hafa breyst svo aš mįli skiptir eftir žann tķma. Ašilar skulu jafnframt senda gagnašila eftirrit gagnanna. 2. Strax og gagnaöflun er lokiš skal hvor ašili um sig tilkynna Hęstarétti hve langan tķma hann įętli aš hann žurfi til aš flytja munnlega mįlflutningsręšu ķ mįlinu. 3. Ef žörf krefur tekur Hęstiréttur mįl fyrir į dómžingi til aš rįša til lykta atrišum varšandi rekstur žess. Skulu ašilar kvaddir fyrir dóm meš hęfilegum fyrirvara ķ žessu skyni.]1) [185. gr. 1. Žegar gagnaöflun er lokiš ķ mįli žar sem stefndi skilar greinargerš įkvešur Hęstiréttur hvenęr žaš verši flutt og tilkynnir ašilum um žaš meš hęfilegum fyrirvara. 2. Aš jafnaši skal flytja mįl um formsatriši žess įšur en žaš veršur tekiš til frekari mešferšar aš efni til. Hęstiréttur getur žó įkvešiš aš mįl verši flutt ķ einu lagi um formsatriši og efni eša taka formsatriši til śrlausnar įn sérstaks mįlflutnings, enda hafi ašilar žį įšur įtt kost į aš tjį sig um žaš. 3. Ef stefndi hefur skilaš greinargerš ķ mįli veršur žaš flutt munnlega. Hęstiréttur getur žó įkvešiš aš mįl verši skriflega flutt ef sérstakar įstęšur męla meš žvķ. Hęstiréttur getur einnig tekiš til greina samhljóša óskir ašila um aš mįliš verši dómtekiš įn sérstaks mįlflutnings. 4. Um leiš og bošaš er til mįlflutnings getur Hęstiréttur beint til ašila aš žeir afhendi hvor um sig meš tilteknum fyrirvara stutt yfirlit um atvik mįls ķ tķmaröš, mįlsįstęšur sķnar og tilvķsanir til réttarreglna, svo og um tilvķsanir ķ fręširit og dóma sem žeir hyggjast styšjast viš ķ mįlflutningi. 5. Hęstiréttur getur takmarkaš ręšutķma ašila viš munnlegan flutning mįls. Žegar bošaš er til mįlflutnings mį taka fram hve langan tķma ašilar fį hvor um sig til umrįša.]1) [186. gr. 1. Įšur en munnlegur mįlflutningur hefst į dómžingi skal gerš grein fyrir dómsorši hins įfrżjaša dóms og įfrżjunarstefnu aš žvķ leyti sem forseti telur žess žörf til skżringar į mįlflutningi. Aš žvķ loknu verša mįlflutningsręšur fluttar. 2. Frumręša veršur fyrst flutt af hįlfu įfrżjanda og sķšan af hįlfu stefnda nema forseti hafi įkvešiš ašra röš og ašilum veriš žaš tilkynnt viš bošun til mįlflutnings. Eftir frumręšur skal gefinn kostur į aš fram komi stutt andsvör af hįlfu hvors ašila ķ sömu röš. Flytji lögmašur mįliš af hįlfu ašila getur forseti heimilaš ašilanum sjįlfum eša fyrirsvarsmanni hans aš koma aš stuttum athugasemdum aš loknum andsvörum lögmanns hans. 3. Ķ mįlflutningi skal gera grein fyrir kröfum, ķ hverju įgreiningsefni ašilanna felast, mįlsįstęšum og öšrum röksemdum fyrir kröfu. Skal foršast mįlalengingar og mįlflutningi beint aš žeim atrišum sem įgreiningur er um eša naušsynlegt er aš fjalla um til aš varpa ljósi į įgreiningsefni. 4. Forseti stżrir žinghaldi. Hann getur krafist aš mįlflytjandi haldi sig viš efniš og lįti vera aš fjalla um žį žętti mįls sem įgreiningur er ekki um eša įstęšulaust er af öšrum sökum aš gera frekari grein fyrir. Forseti getur stöšvaš mįlflutning ef ręšur verša langar śr hófi fram eša sett mįlflytjanda tķmatakmörk og viš žau bundiš enda į mįlflutning. 5. Aš loknum mįlflutningi tekur Hęstiréttur mįliš til dóms.]1) [187. gr. 1. Dómar Hęstaréttar skulu byggšir į žvķ sem hefur komiš fram ķ mįli og er sannaš eša višurkennt. Įkvęši 111. gr. gilda um dóma Hęstaréttar. 2. Nś hefur ašili boriš fram kröfur eša mįlsįstęšur sem hann hafši ekki uppi į fyrra dómstigi og getur žį Hęstiréttur byggt į žeim viš śrlausn mįls ef žęr hafa komiš fram ķ greinargerš ašilans, grundvelli mįls er ekki raskaš į žann hįtt, afsakanlegt er aš žęr voru ekki hafšar uppi į fyrra dómstigi og žaš yrši ašilanum til réttarspjalla aš ekki yrši tekiš tillit til žeirra.]1) [188. gr. 1. Aš žvķ leyti sem žarf aš taka afstöšu til atriša varšandi rekstur mįls fyrir Hęstarétti ręšur hann žeim til lykta meš įkvöršun, hvort sem įgreiningur er um žau milli ašila eša ekki, enda leiši įkvöršunin ekki til loka mįls fyrir dóminum. Įkvöršun veršur ekki rökstudd sérstaklega en um efni hennar skal getiš ķ žingbók eftir žörfum. 2. Śr öšrum atrišum mįls leysir Hęstiréttur meš dómi. Ef mįl er fellt nišur eša žvķ er vķsaš frį Hęstarétti skal ašeins getiš um įstęšur žess ķ dómi, svo og um mįlskostnaš ef žvķ er aš skipta. Sama gildir ef dómur er ómerktur og mįli vķsaš heim eša žvķ er vķsaš frį dómi. 3. Sé kvešiš į ķ dómi um önnur mįlalok en getur ķ 2. mgr. skal greina žar frį kröfum ašila eftir žvķ sem žörf er į svo aš nišurstaša verši skżr. Aš žvķ leyti sem greinargerš um mįlsatvik er įbótavant ķ hinum įfrżjaša dómi skal bętt śr žvķ ķ dómi Hęstaréttar. Ef og aš žvķ leyti sem nišurstöšu hins įfrżjaša dóms er breytt skal žaš rökstutt ķ dómi Hęstaréttar. Fallist Hęstiréttur į nišurstöšu hins įfrżjaša dóms en ekki į röksemdir fyrir henni getur hann greint frį rökum sķnum eftir žvķ sem žykir žörf. 4. Um dóma Hęstaréttar gilda aš öšru leyti įkvęši 114. gr. eftir žvķ sem getur įtt viš.]1) [189. gr. 1. Dóm skal kveša upp svo fljótt sem er unnt eftir aš mįl er dómtekiš og aldrei sķšar en žegar fjórar vikur eru lišnar frį žvķ. Verši žvķ ekki komiš viš og hafi mįl veriš munnlega flutt skal endurtaka mįlflutning aš žvķ leyti sem Hęstarétti žykir naušsynlegt. 2. Strax eftir dómtöku mįls skulu dómarar ręša meš sér fyrir luktum dyrum röksemdir og nišurstöšu dóms. Fyrir mįlflutning felur forseti einum dómara aš vera frummęlandi į žeim fundi en forseti stżrir žar rįšageršum, ber fram spurningar, stušlar aš žvķ aš įlit hvers dómara komi žar sem skżrast fram og telur atkvęši žeirra. Afl atkvęša ręšur śrslitum. Aš lokinni umręšu felur forseti frummęlandanum aš semja atkvęši aš dómi. Greinist dómarar ķ meiri og minni hluta semur frummęlandinn atkvęši fyrir žann hluta sem hann heyrir til en hinir dómararnir įkveša hver žeirra semji atkvęši žeirra. Dómari, sem greišir atkvęši meš ómerkingu hérašsdóms eša frįvķsun mįls og veršur ķ minni hluta, veršur einnig aš greiša atkvęši um efni mįls. Dómarar ganga ķ sameiningu frį dómi, meš eša įn sératkvęša. 3. Viš uppkvašningu dóms skal lesa upp dómsorš ķ heyranda hljóši į dómžingi eftir žvķ sem žörf žykir. Ef sératkvęši er ķ dómi skal žess einnig getiš.]1) [190. gr. Um mešferš įfrżjunarmįla fer aš öšru leyti eftir reglum žessara laga um mešferš mįla [fyrir Landsrétti]1) eftir žvķ sem į viš.]2) [191. gr.]1) [1. Nś hefur hérašsdómur gengiš ķ mįli, sem hefur ekki veriš įfrżjaš, og įfrżjunarfrestur er lišinn, og getur žį Endurupptökudómur oršiš viš beišni um aš mįliš verši endurupptekiš ķ héraši ef skilyrši a- eša b-lišar er fullnęgt, enda męli atvik meš žvķ aš leyfiš verši veitt, žar į mešal aš stórfelldir hagsmunir ašilans séu ķ hśfi:
2. Ašili getur aš jafnaši ekki sótt um endurupptöku mįls skv. 1. mgr. oftar en einu sinni nema nż gögn eša upplżsingar hafi komiš fram eftir aš leyst var śr fyrri beišni hans og sterkar lķkur séu leiddar aš žvķ aš gögnin eša upplżsingarnar muni verša til breyttrar nišurstöšu ķ mikilvęgum atrišum.]2) [192. gr.]1) 1. Skriflegri beišni um endurupptöku skal beint til [Endurupptökudóms].2) Ķ henni skal rökstyšja ķtarlega žęr įstęšur sem žykja standa til endurupptöku og skulu gögn fylgja henni eftir žörfum. 2. Ef beišni er bersżnilega ekki į rökum reist synjar [Endurupptökudómur]2) žegar ķ staš um endurupptöku. Aš öšrum kosti verša beišnin og fylgigögn send gagnašila og hann krafinn um skriflega greinargerš um višhorf sķn innan tiltekins frests. [Mįlsmešferš fyrir Endurupptökudómi skal aš jafnaši vera skrifleg. Žó getur dómurinn įkvešiš munnlega mįlsmešferš, žar į mešal munnlegar skżrslutökur. Žegar mįlsmešferšin er skrifleg skal Endurupptökudómur, aš fenginni greinargerš gagnašila endurupptökubeišanda, gefa endurupptökubeišanda, og eftir atvikum gagnašila aš nżju, kost į aš skila skriflegum athugasemdum og frekari gögnum eftir žörfum.]2) [3. Endurupptökudómur kvešur upp śrskurš um hvort mįl verši endurupptekiš. Śrlausnir Endurupptökudóms eru endanlegar og veršur ekki skotiš til annars dómstóls. Śrskuršir dómsins um hvort mįl verši endurupptekiš skulu vera skriflegir og birtir opinberlega, žar į mešal sérįlit minni hluta dómenda ef um žaš er aš ręša. Um birtingu śrskurša fer eftir reglum stjórnar dómstólasżslunnar um birtingu dóma og śrskurša į vefsķšu dómstólanna, sem settar eru į grundvelli įkvęša ķ lögum um dómstóla. 4. Ķ śrskurši ber aš greina nafn og heimili žess sem bešiš hefur um endurupptöku og žann dóm sem beišst er upptöku į, svo og ķ stuttu mįli į hverju beišnin er reist. Žį į aš koma žar fram stutt yfirlit yfir atvik mįls og rökstušningur fyrir nišurstöšu dómsins sem dregin skal aš lokum saman ķ śrskuršarorš. Ef beišni er bersżnilega ekki į rökum reist er ekki žörf į aš greina mįlsatvik ķ śrskurši. Aš öšru leyti tekur dómurinn afstöšu til atriša, svo sem varšandi mešferš mįls, meš skriflegri įkvöršun. 5. Fallist dómurinn į beišni skal hann um leiš taka afstöšu til žess hvort įhrif fyrri dóms falli nišur mešan mįliš er rekiš. Endurupptaka hindrar ekki ašför eftir dómi nema įhrif hans séu felld nišur meš žessum hętti.]2) [6.]2) Nś hefur endurupptaka veriš įkvešin en śtivist veršur viš nżja mešferš mįlsins ķ héraši af hendi žess sem beiddist hennar, og fellur žį frekari mešferš mįlsins nišur žannig aš fyrri dómur stendur óhaggašur. Dómur skal hins vegar felldur į mįliš žótt gagnašili sęki ekki žing. [7.]2) [Um mįlsmešferš fyrir Endurupptökudómi, ž.m.t. um įkvöršun mįlskostnašar, fer aš öšru leyti eftir įkvęšum žessara laga. Gjafsókn veršur žó ekki veitt vegna endurupptökumįla. Endurupptökudómur setur sér reglur3) žar sem nįnar skal kvešiš į um starfsemi hans og mešferš mįla fyrir honum aš svo miklu leyti sem ekki er męlt fyrir um žaš ķ lögum žessum.]2) [[193. gr.]1) [1. [Endurupptökudómur]2) getur leyft samkvęmt beišni ašila aš mįl sem dęmt hefur veriš ķ Landsrétti eša Hęstarétti verši tekiš žar til mešferšar og dómsuppsögu aš nżju ef fullnęgt er žeim skilyršum sem greinir ķ 191. gr. Mįl veršur ekki endurupptekiš ķ Landsrétti nema frestur til aš leita įfrżjunarleyfis til Hęstaréttar sé lišinn eša Hęstiréttur hafi synjaš um įfrżjunarleyfi. 2. [Ašili getur aš jafnaši ekki sótt um endurupptöku mįls skv. 1. mgr. oftar en einu sinni nema nż gögn eša upplżsingar hafi komiš fram eftir aš leyst var śr fyrri beišni hans og sterkar lķkur séu leiddar aš žvķ aš gögnin eša upplżsingarnar muni verša til breyttrar nišurstöšu ķ mikilvęgum atrišum.]2) Aš öšru leyti getur ašili ekki afsalaš sér rétti til aš beišast endurupptöku. 3. Įkvęši [1.–5. og 7. mgr.]2) 192. gr. gilda um beišni um endurupptöku, mešferš beišni, įkvöršun um hana og įhrif endurupptöku. 4. Nś hefur endurupptaka veriš įkvešin en śtivist veršur viš nżja mešferš mįlsins fyrir Landsrétti eša Hęstarétti af hendi žess sem beiddist hennar og fellur žį frekari mešferš mįlsins nišur žannig aš fyrri dómur stendur óhaggašur. Dómur skal hins vegar felldur į mįliš žótt gagnašili sęki ekki žing. 5. Aš öšru leyti fer mešferš mįlsins fram į nż fyrir Landsrétti eša Hęstarétti samkvęmt reglum XXV. eša XXVII. kafla žessara laga eftir žvķ sem į viš.]3)]4) [194. gr.]1) Lög žessi öšlast gildi 1. jślķ 1992. [195.–197. gr.]1) … [198.–200. gr.]1) … [201. gr.]1) 1. Įkvęši 4. mgr. 96. gr. breyta žvķ ekki aš įfrżja mį śtivistarmįli til ęšra dóms ef dómur er kvešinn upp ķ žvķ fyrir 1. jślķ 1992. Gangi dómur ķ śtivistarmįli eftir gildistöku žessara laga veršur mįli ekki įfrżjaš žótt žaš hafi veriš žingfest fyrir žann tķma, en beita mį įkvęšum XXIII. kafla til endurupptöku slķks mįls ķ héraši. 2. Hafi įskorunarstefna veriš įrituš um ašfararhęfi aš hętti eldri laga fyrir gildistöku žessara laga mį krefjast endurupptöku mįls ķ héraši eftir įkvęšum XXIII. kafla. Įskorunarmįli veršur ekki įfrżjaš til ęšra dóms eftir gildistöku žessara laga. 3. Hafi mįl veriš žingfest sem įskorunarmįl fyrir 1. jślķ 1992 og žvķ lżkur meš įritun skv. 113. gr. gilda įkvęši 4. mgr. 96. gr. um žaš. 4. Įkvęši XXVI. kafla gilda įn tillits til žess hvenęr dómur hefur gengiš ķ mįli. [202. gr.]1) … [203. gr.]1) Įskorunarstefna, sem hefur veriš įrituš um ašfararhęfi fyrir gildistöku žessara laga, hefur sömu įhrif og įritun į stefnu skv. 113. gr. [204. gr.]1) Nś hefur skuldabréf, sem er gefiš śt fyrir 1. jślķ 1992, aš geyma įkvęši um aš mįl vegna žess megi reka eftir XVII. kafla laga nr. 85/1936, og jafngildir žaš žį samningi um aš slķkt mįl verši rekiš eftir reglum XVII. kafla žessara laga. [[205. gr.]1) …]2) [[206. gr.]1) Nś hefur ašila veriš veitt gjafsókn fyrir hérašsdómi į grundvelli b-lišar 1. mgr. 126. gr. laga nr. 91/1991 fyrir gildistöku laga žessara og skal žį heimilt aš veita honum gjafsókn vegna sama mįls fyrir Hęstarétti, gangi žaš žangaš.]2) [[207. gr.]1) …2)]3) [208. gr. 1. Žrįtt fyrir įkvęši žessara laga getur dómari įkvešiš fram til [30. jśnķ 2024]1) aš [žingfesting, ašalmešferš og önnur žinghöld]2) fari fram į fjarfundi, enda verši žinghaldi hįttaš žannig aš allir viškomandi ašilar heyri žau oršaskipti sem fara fram. Telst žaš fullnęgjandi męting af hįlfu mįlsašila. Skżrslugjöf mįlsašila og vitna skal fara fram į fjarfundi meš hljóši og mynd ef žess er kostur. 2. Skjöl og sżnileg sönnunargögn sem leggja skal fram vegna reksturs mįls samkvęmt lögum žessum teljast fram til [30. jśnķ 2024]1) afhent dómstól berist žau honum sannanlega rafręnt innan tilskilins frests, enda verši dómstól sendur ķ pósti og įn įstęšulauss drįttar tilskilinn fjöldi eintaka skjalanna og annarra sżnilegra sönnunargagna. Mįlsašila er skylt aš afhenda gagnašila samtķmis og meš sama hętti skjöl og sżnileg sönnunargögn sem žannig eru afhent dómstól. 3. Įkvęši žetta tekur einnig til žinghalda og framlagningar skjala og sżnilegra sönnunargagna ķ einkamįlum sem rekin eru fyrir dómstólum samkvęmt heimild ķ öšrum lögum aš žvķ leyti sem žar er vķsaš til įkvęša um žinghöld og sönnunarfęrslu ķ lögum um mešferš einkamįla.]3)