Lagasafn. Ķslensk lög 12. aprķl 2024. Śtgįfa 154b. Prenta ķ tveimur dįlkum.
1997 nr. 75 28. maķ
1. gr. Skilgreiningar.
1. Meš vešrétti er ķ lögum žessum įtt viš forgangsrétt til žess aš leita fullnustu fyrir kröfu (veškröfu) ķ tilteknu fjįrveršmęti eša fjįrveršmętum (vešinu). 2. Meš sjįlfsvörsluveši er ķ lögum žessum įtt viš vešrétt žar sem vešsali heldur umrįšum hins vešsetta žrįtt fyrir vešsetninguna. 3. Meš handveši er ķ lögum žessum įtt viš vešrétt žar sem vešsali er sviptur umrįšum hins vešsetta. 2. gr. Gildissviš. 1. Vķkja mį frį įkvęšum laga žessara meš samningi nema annaš sé tekiš fram eša megi leiša af atvikum. 2. Meš samningi veršur vešréttur einungis stofnašur žannig aš gildi hafi aš lögum aš slķk vešstofnun sé heimiluš ķ lögum žessum eša öšrum lögum. 3. Įkvęši laga žessara vķkja fyrir sérįkvęšum um samningsvešsetningar ķ öšrum lögum. 3. gr. Heimild til vešsetningar. Sérgreining hins vešsetta. 1. Vešréttur veršur eigi stofnašur ķ einu lagi žannig aš gildi hafi aš lögum ķ öllu žvķ sem vešsali į eša eignast kann. 2. Žegar réttindi eru hįš žeim takmörkunum aš žau eru ekki framseljanleg, eša einungis framseljanleg meš vissum skilyršum, gilda sömu takmarkanir hvaš varšar heimild til žess aš vešsetja réttindin. 3. Umfram žaš sem lög žessi eša önnur lög leyfa er eigi heimilt aš setja aš sjįlfsvörsluveši safn af munum sem eru samkynja eša ętlašir til samkynja notkunar og eru einkenndir einu almennu nafni. 4. Eigi er heimilt aš vešsetja réttindi til nżtingar ķ atvinnurekstri, sem skrįš eru opinberri skrįningu į tiltekiš fjįrveršmęti og stjórnvöld śthluta lögum samkvęmt, t.d. aflahlutdeild fiskiskips og greišslumark bśjaršar. Hafi fjįrveršmęti žaš, sem réttindin eru skrįš į, veriš vešsett er eiganda žess óheimilt aš skilja réttindin frį fjįrveršmętinu nema meš žinglżstu samžykki žeirra sem vešréttindi eiga ķ viškomandi fjįrveršmęti. 4. gr. Tilgreining veškröfunnar. 1. Žegar samningsveš öšlast réttarvernd viš žinglżsingu er žaš skilyrši réttarverndar aš fjįrhęš veškröfu eša hįmark žeirrar kröfu, sem vešiš skal tryggja, sé tilgreint ķ skjali žvķ sem stofnar til vešréttarins. 2. Fjįrhęš veškröfu skv. 1. mgr. skal tilgreind ķ ķslenskum krónum, erlendri mynt eša reiknieiningu sem hefur skrįš gengi ķ ķslenskum bönkum og sparisjóšum eša reiknieiningu sem tekur miš af skrįšu gengi erlendra gjaldmišla. 3. Heimilt er ķ vešbréfi aš binda fjįrhęšir viš hękkun samkvęmt vķsitölu eša gengi, enda sé žaš tilgreint ķ bréfinu sjįlfu og žar komi fram tegund og grunntala verštryggingar. 5. gr. Sérreglur um kröfur varšandi kostnaš, vexti o.fl. Eftirtaldar kröfur eru tryggšar meš ašalkröfunni nema annaš leiši af samningi žeim sem til vešréttarins stofnaši:
6. gr. Um töku aršs af veši. 1. Žegar um sjįlfsvörsluveš er aš ręša į vešsali rétt til žess aš hirša arš af vešinu. 2. Sį sem į vešrétt ķ višskiptabréfum, innlausnarbréfum eša almennum fjįrkröfum getur krafiš um og móttekiš vexti, arš og afborganir sem falla til į gildistķma vešsetningarinnar. Fjįrhęšum žeim, sem vešhafi žannig veitir vištöku, getur hann rįšstafaš til fullnustu gjaldfallinna vaxta af veškröfunni og gjaldfallinna hluta höfušstóls kröfunnar. Žaš sem umfram er getur eigandi (vešsali) krafist aš fį greitt hjį vešhafa. Ef innleysa žarf vešsett skjal eša kröfu mį vešhafi veita vištöku og halda hjį sér innlausnarfjįrhęšinni, aš žvķ marki sem slķkt er naušsynlegt, žar meš tališ til tryggingar ógjaldföllnum hlutum veškröfunnar. Ef hlutafé ķ hlutafélagi er hękkaš meš śtgįfu jöfnunarhlutabréfa nęr vešréttur ķ hlutabréfum einnig til hins hękkaša hlutafjįr nema um annaš sé samiš ķ vešbréfi. 7. gr. Afnotaréttur, višhalds- og vįtryggingarskylda. 1. Žegar um sjįlfsvörsluveš er aš ręša hefur vešsali heimild til žess aš hagnżta sér vešiš meš venjubundnum hętti nema um annaš hafi veriš samiš, ašfararreglur leiši til annarrar nišurstöšu eša takmarkanir séu į žvķ geršar ķ öšrum lögum. 2. Sjįlfsvörsluvešhafi er skyldur til žess aš annast um vešiš og halda žvķ viš į žann hįtt aš tryggingarréttindi vešhafa skeršist ekki. 3. Ef handvešsett lausafé er afhent vešhafa er hann skyldur til žess aš annast um vešiš og hafa eftirlit meš žvķ į žann hįtt sem naušsyn krefur hverju sinni. Hann hefur ekki heimild til žess aš hagnżta sér vešiš ķ eigin žįgu nema um slķk afnot hafi veriš samiš sérstaklega eša slķk afnot séu heimil į öšrum grundvelli. 4. Žegar um er aš ręša samningsveš ķ fasteignum, skipum og loftförum, rekstrartękjum eša vörubirgšum er vešsali skyldur til aš vįtryggja vešiš vegna brunatjóns og annars skaša į žann hįtt sem lög įskilja eša venja er til. 8. gr. Įhętta og įbyrgš vegna tjóns į hinu vešsetta. 1. Ef vešiš eyšileggst eša skemmist af tilviljun ber eigandinn sitt tjón og veštrygging vešhafa skeršist aš sama skapi. 2. Eigandi og vešhafi eru skašabótaskyldir hvor gagnvart öšrum samkvęmt almennum skašabótareglum eša į sérstökum grundvelli. 9. gr. Um eindögun veškröfu. 1. Žótt eigi sé kominn gjalddagi kröfu getur vešhafi krafist eindögunar kröfu sinnar ķ eftirgreindum tilvikum:
2. Įšur en eindögunar veršur krafist skv. d-liš 1. mgr. skal vešhafi meš hęfilegum fresti gera eiganda eša vešsala višvart og gefa žeim kost į aš efna skyldur sķnar réttilega nema žvķ ašeins aš frestur geti leitt til tjóns. 3. Ef įkvęši ķ vešsamningi heimilar eindögun vešskuldar ķ öšrum tilvikum en žeim sem greind eru ķ 1. mgr. er heimilt aš vķkja slķku įkvęši til hlišar ķ heild eša aš hluta eša breyta žvķ ef žaš yrši tališ ósanngjarnt eša andstętt góšri višskiptavenju aš bera žaš fyrir sig. 10. gr. Framsal og vešsetning į vešrétti. 1. Gagnvart eiganda (vešsala) getur vešhafi framselt vešrétt sinn og sett hann aš veši, framvešsett, nema um annaš hafi veriš samiš eša slķkar takmarkanir megi leiša af atvikum. 2. Ef krafa sś, sem tryggja skal, veršur ekki framseld gildir hiš sama um vešréttinn til tryggingar kröfunni. 3. Framsalshafi eša framvešhafi öšlast ekki meiri rétt gagnvart vešsala en vešhafi sjįlfur įtti nema annaš leiši af traustfangsreglum. 11. gr. Framsal į vešinu. 1. Vešréttur er žvķ eigi til fyrirstöšu aš hinu vešsetta (vešandlaginu) sé afsalaš nema annaš leiši af samningi eša įkvęšum laga. Sérstakt afsal į hlutum vešandlagsins eša į fylgifé žess er ašeins heimilt meš samžykki vešhafa nema slķkt afsal skerši ekki tryggingarréttindi vešhafa. 2. Įkvęši 1. mgr. eiga einnig viš um ašrar rįšstafanir meš löggerningi en afsal. 12. gr. Sameiginlegt veš. 1. Žegar tvö eša fleiri sjįlfstęš fjįrveršmęti ķ eigu sama eiganda eša fleiri eigenda standa til fullnustu sömu veškröfu į vešhafi rétt til žess aš leita fullnustu ķ žvķ vešandlagi eša žeim vešandlögum, sem hann sjįlfur kżs, til fullnustu allrar kröfunnar nema um annaš hafi veriš samiš eša takmarkanir séu į žvķ geršar ķ lögum. 2. Ef vešhafi hefur fengiš fullnustu ķ einu vešandlaginu fyrir stęrri hluta veškröfunnar en žeim sem samkvęmt réttarsambandinu milli ašila skyldi falla į žaš vešandlag eiga ašrir vešhafar ķ žvķ vešandlagi, og eftir atvikum eigandinn sjįlfur, rétt til žess aš ganga inn ķ vešréttinn ķ öšrum vešandlögum fyrir žvķ sem umfram er. 13. gr. Um sambandiš milli fleiri vešrétta. Žegar tveir eša fleiri eiga vešrétt ķ sama fjįrveršmęti gengur eldri réttur fyrir yngri rétti nema annaš leiši af samningi eša reglum er įskilja tilteknar tryggingarįšstafanir til verndar rétti. 14. gr. Śtlausn. 1. Žegar vešhafi hefur sett fram beišni um naušungarsölu geta ašrir vešhafar krafist žess aš fį aš leysa til sķn vešrétt hans gegn greišslu veškröfunnar allrar ķ reišufé. 2. Ef fleiri vešhafar en einn vilja neyta śtlausnarréttar gengur sį fyrir sem fremstur er ķ forgangsröš. Sķšari vešhafi getur ekki krafist žess aš fį aš leysa til sķn vešrétt fyrri vešhafa ef fyrri vešhafi vill beita śtlausnarrétti gagnvart sķšari vešhafa. 15. gr. Žaš sem vešsett veršur. 1. Eignarréttur yfir fasteign, sérstök réttindi yfir fasteign og eignarhlutdeild ķ fasteign verša vešsett eftir reglum žessa kafla. 2. Nś er skipting fasteignar hįš samžykki tiltekins stjórnvalds og veršur afmarkašur hluti fasteignarinnar žį ekki vešsettur sérstaklega fyrr en viškomandi stjórnvald hefur veitt samžykki til skiptingar eignarinnar. 16. gr. Afmörkun vešréttar ķ fasteign. 1. Ef annaš leišir ekki af samningi nęr vešréttur ķ fasteign til:
2. Um vešsetningu rekstrartękja įsamt fasteign ķ atvinnurekstri gilda įkvęši III. kafla laga žessara. 17. gr. Afmörkun vešréttar ķ varanlegum afnotarétti lands og hśsa o.fl. sem į landi eru. 1. Vešsetning į varanlegum afnotarétti til lands og hśsa o.fl., sem į landinu eru, nęr til allra žeirra réttinda sem vešsali nżtur samkvęmt afnotasamningi. 2. Reglur b- og c-liša 1. mgr. 16. gr. og 2. mgr. 16. gr. eiga hér einnig viš. 18. gr. Vešsetning ašgreindra eignarhluta. Vešréttur ķ eignarhluta ķ fjöleignarhśsi nęr til:
19. gr. Réttarvernd. Vešréttur samkvęmt kafla žessum öšlast réttarvernd viš žinglżsingu ķ fasteignabók ķ samręmi viš įkvęši žinglżsingalaga. Hiš vešsetta veršur įfram ķ umrįšum vešsala nema um annaš hafi veriš samiš. 20. gr. Yfirtaka vešskuldar. 1. Nś tekur kaupandi fasteignar ķ samningi viš seljanda aš sér greišslu vešskuldar sem hvķlir į hinni seldu eign. Veršur kaupandi žį viš žinglżsingu afsals skuldbundinn gagnvart vešhafa og seljandi žį jafnframt laus undan skuldbindingu sinni ef įkvęši er žess efnis ķ vešbréfinu aš skuldin gjaldfalli ekki žrįtt fyrir eigendaskipti aš vešinu. Žó er vešhafa heimilt aš krefja fyrri eiganda um allar greišslur samkvęmt vešbréfinu mešan vešhafi hefur ekki fengiš tilkynningu um skuldskeytinguna og žinglżsingu afsals kaupanda įsamt naušsynlegum gögnum žessu til sönnunar. Seljandi į rétt til žess aš vešhafi įriti vešbréfiš um skuldskeytinguna. 2. Ķ öšrum tilvikum en žeim sem greinir ķ 1. mgr. verša skuldaraskipti žvķ ašeins skuldbindandi fyrir vešhafa aš hann samžykki skuldaraskiptin ķ samningi viš hinn nżja eiganda vešsins. 21. gr. Meginregla um réttarvernd. Um stofnun og réttarvernd samningsvešs ķ lausafé fer eftir įkvęšum laga žessara og eftir žvķ sem įkvešiš er ķ öšrum lögum. 22. gr. Handveš. 1. Heimilt er aš stofna til handvešréttar ķ lausafé. 2. Handvešréttur öšlast réttarvernd viš afhendingu vešsins til vešhafa eša ašila sem tekiš hefur aš sér aš hafa umrįš vešsins fyrir vešhafa žannig aš eigandinn sé sviptur möguleikanum į žvķ aš hafa vešiš undir höndum. Žaš jafngildir afhendingu ķ žessu sambandi žegar afhentur hefur veriš lykill aš hśsnęši žar sem vešiš er geymt eša geršar hafa veriš ašrar sambęrilegar rįšstafanir sem leiša til žess aš eigandinn glatar möguleikanum til žess aš geta rįšiš yfir vešinu. 3. Ef vešiš er ķ umrįšum annars en eiganda į gildistķma vešsetningarinnar öšlast handvešréttur einnig réttarvernd žegar umrįšamašur hefur fengiš tilkynningu um vešsetninguna og um žaš aš eigandinn rįši ekki yfir vešinu. Ef umrįšamašur neitar aš hafa umrįš hins vešsetta fyrir vešhafa öšlast vešrétturinn ekki réttarvernd viš tilkynninguna. 4. Vešsetning į handvešrétti öšlast réttarvernd viš žaš aš hiš vešsetta lausafé er afhent framvešhafa. Reglur 2. og 3. mgr. eiga hér einnig viš. 23. gr. Sjįlfsvörsluveš ķ lausafé. 1. Heimilt er aš stofna til sjįlfsvörsluvešréttar ķ einstökum lausafjįrmunum. 2. Um stofnun sjįlfsvörsluvešréttar ķ lausafé skal gera bréflegan gerning. Um réttarvernd slķks vešréttar gilda įkvęši žinglżsingalaga um réttarvernd sjįlfsvörsluvešs ķ lausafé. 3. Reglur 20. gr. um yfirtöku vešskuldar eiga viš meš sama hętti žegar skrįningarskyldu lausafé er afsalaš. 24. gr. Afmörkun vešréttarins. 1. Žegar rekstrarašili vešsetur fasteign sem er varanlega śtbśin meš žarfir tiltekins atvinnurekstrar ķ huga nęr vešréttur ķ fasteigninni, ef um žaš hefur veriš samiš, einnig til rekstrartękja sem heyra rekstrinum til. Vešsetningin gerist samtķmis vešsetningu žeirrar eša žeirra fasteigna žar sem reksturinn fer fram. 2. Meš rekstrartękjum er įtt viš vélar, tęki, įhöld, innréttingar, innbś og annan śtbśnaš. 3. Vešréttur ķ rekstrartękjum, sem į hvķlir söluveš, nęr til žess réttar sem vešsali į hverju sinni ķ viškomandi hlut. 4. Vešréttur ķ rekstrartękjum samkvęmt žessari grein nęr hvorki til skrįningarskylds lausafjįr né heldur žeirra veršmęta sem verša vešsett samkvęmt įkvęšum 28., 29., 30., 31. og 32. gr. 5. Vešrétturinn nęr til rekstrartękjanna ķ heild eins og žau eru į hverjum tķma. Ef rekstur vešsala skiptist ķ fleiri einingar sem rekstrarlega séš eru ašskildar og žar sem atvinnureksturinn fer fram ķ fleiri fasteignum en einni er heimilt aš vešsetja rekstrartęki hverrar einingar sérstaklega. 6. Eftir aš fasteign hefur veriš vešsett meš rekstrartękjum veršur ekki stofnaš til vešréttar ķ rekstrartękjunum einum mešan rekstrarvešsamningur er ķ gildi. 25. gr. Rekstrarašili. Meš rekstrarašila er įtt viš:
26. gr. Réttarvernd. Rekstrarveš öšlast réttarvernd žegar réttinum er žinglżst įsamt vešrétti ķ viškomandi fasteign eša fasteignum. 27. gr. Framsal vešsettra rekstrartękja. 1. Vešsali getur skipt śt eša framselt vešsett rekstrartęki svo lengi sem slķkt er ķ samręmi viš ešli rekstrarins eša skeršir ekki aš mun tryggingu vešhafa. 2. Eftir aš vešhafi hefur komiš fram greišsluįskorun til undirbśnings fullnustugerš til innheimtu veškröfu hefur vešsali ekki lengur rétt til žess aš skipta śt eša framselja rekstrartękin nema fyrir liggi samžykki vešhafa. 3. Žegar rekstrartęki hafa veriš seld ķ samręmi viš įkvęši 1. og 2. mgr. žessarar greinar og seljandinn hefur ekki lengur umrįš žeirra fellur vešrétturinn ķ tękjunum brott. 4. Ef eigandi vešsettra rekstrartękja hefur umfram žį heimild, sem greinir ķ 1. og 2. mgr., framselt öšrum hiš vešsetta öšlast vešhafinn vešrétt, sams konar og hann įtti ķ vešandlaginu, ķ kröfu fyrri eiganda į hendur žeim sem viš hinu vešsetta tók um endurgjald af hans hįlfu fyrir žaš sem af hendi var lįtiš. Sį sem viš hinu vešsetta tók bakar sér gagnvart vešhafa įbyrgš į kröfu žessari ef hann hefur greitt hana vešsala įšur en vešréttur ķ henni var nišur fallinn, enda hafi hann vitaš eša mįtt vita aš vešsali hafi fariš śt fyrir heimild skv. 1. mgr. meš rįšstöfun sinni. 5. Um fjįrnįm ķ fasteign og rekstrartękjum skv. 24. gr. laga žessara gilda įkvęši 42. gr. laga um ašför, nr. 90/1989. 28. gr. 1. Rekstrarašila, sem stundar verktakastarfsemi, er heimilt aš setja aš sjįlfsvörsluveši einu nafni fęranlegan vélbśnaš sem heyrir atvinnurekstri hans til og ekki er skrįningarskyldur sem ökutęki samkvęmt umferšarlögum. Skal ķ vešbréfi greina tegund vélbśnašar, įrgerš og tölu eftir žvķ sem kostur er. 2. Vešréttur ķ vélbśnaši skv. 1. mgr. öšlast réttarvernd meš žinglżsingu į blaš eiganda ķ lausafjįrbók ķ samręmi viš įkvęši žinglżsingalaga. 3. Įkvęši 3. og 5. mgr. 24. gr., 25. gr., 26. gr. og įkvęši 1.–4. mgr. 27. gr. um framsal eiga hér viš, eftir žvķ sem viš getur įtt. 29. gr. Rekstrartęki. 1. Viš vešsetningu jaršar er heimilt aš semja svo um aš jöršinni skuli fylgja rekstrartęki žau sem notuš eru viš atvinnurekstur ķ landbśnaši. Vešsetning rekstrartękjanna gerist žį samtķmis vešsetningu jaršarinnar. 2. Meš rekstrartękjum samkvęmt framansögšu er įtt viš įhöld, vélar og tęki, önnur en ökutęki sem skrįningarskyld eru samkvęmt umferšarlögum. 3. Vešréttur ķ rekstrartękjum landbśnašar öšlast réttarvernd žegar réttinum er žinglżst įsamt vešrétti ķ viškomandi jörš. 4. Įkvęši 3., 5. og 6. mgr. 24. gr. og 1.–5. mgr. 27. gr. eiga hér viš meš sama hętti žegar vešsett eru rekstrartęki landbśnašar. 30. gr. Bśstofn, rekstrarvörur, afuršir og uppskera. 1. Žeim sem stunda atvinnurekstur ķ landbśnaši er heimilt aš setja aš sjįlfsvörsluveši einu nafni tiltekna flokka bśstofns sķns. Meš bśstofni ķ žessu sambandi er t.d. įtt viš saušfé, hross og nautgripi; alifugla, svķn og lošdżr; seiši, eldisfisk og hafbeitarfisk. 2. Framleišendum landbśnašarvara og öšrum, sem eignast vörur žessar til vinnslu eša endursölu til annarra en neytenda, er heimilt aš setja aš sjįlfsvörsluveši einu nafni rekstrarvörur, afuršir og uppskeru sem vešsali į eša eignast kann. 3. Viš vešsetningu skv. 1. og 2. mgr. skiptir verkunar- eša framleišslustig ekki mįli. 4. Vešréttur ķ afuršum og bśstofni öšlast réttarvernd meš žinglżsingu į blaš vešsala ķ lausafjįrbók ķ samręmi viš įkvęši žinglżsingalaga. 5. Um framsal į bśstofni, rekstrarvörum, afuršum og uppskeru, sem vešsett hefur veriš samkvęmt įkvęšum 1. og 2. mgr., gilda einnig, eftir žvķ sem viš geta įtt, įkvęši 1.–4. mgr. 27. gr. laga žessara. 31. gr. Bśnašur skipa. 1. Žeim er vešsetur skip er rétt aš semja svo um aš skipinu skuli fylgja, auk venjulegs fylgifjįr, annaš lausafé sem ętlaš er til nota į skipinu, svo sem olķubirgšir žęr sem ķ skipinu eru hverju sinni, veišarfęri, skipsbśnašur og önnur įhöld. 2. Vešsetningin gerist samtķmis vešsetningu viškomandi skips. Vešrétturinn öšlast réttarvernd meš skrįningu į blaš vešsala ķ skipabók ķ samręmi viš įkvęši žinglżsingalaga. 3. Įkvęši 3., 5. og 6. mgr. 24. gr. og 1.–4. mgr. 27. gr. eiga hér viš, eftir žvķ sem viš getur įtt. 32. gr. Afli, afuršir og rekstrarvörur. 1. Śtgeršarmönnum, framleišendum sjįvarafurša og žeim sem eignast vörur žessar til vinnslu eša endursölu til annarra en neytenda er heimilt aš setja aš sjįlfsvörsluveši einu nafni afla, tilgreindar tegundir afurša og rekstrarvörur sem vešsali į eša eignast kann eša hefur til sölumešferšar. 2. Viš vešsetningu skv. 1. mgr. skiptir verkunar- eša framleišslustig ekki mįli. 3. Vešréttur ķ afla, rekstrarvörum og afuršum öšlast réttarvernd meš žinglżsingu į blaš réttsala ķ lausafjįrbók ķ samręmi viš įkvęši žinglżsingalaga. 4. Viš vešsetningu skv. 1. mgr. gilda um framsal įkvęši 1.–4. mgr. 27. gr. laga žessara. 33. gr. Afmörkun vešréttarins. 1. Rekstrarašilum er heimilt aš setja aš sjįlfsvörsluveši vörubirgšir atvinnurekstrar sķns. 2. Meš vörubirgšum er įtt viš žaš sem rekstrarašilinn į eša eignast kann af:
3. Vešrétturinn mį nį til vörubirgša vešsala ķ heild eša til nįnar tilgreinds hluta birgšanna sem rekstrarlega séš er ašskilinn frį öšrum hlutum žeirra og telja mį sjįlfstęša heild. Nęr vešrétturinn žį til vörubirgšanna eša hluta žeirra eins og žęr eru į hverjum tķma. 4. Vešréttur ķ vörubirgšum nęr ekki til žeirra veršmęta sem įkvęši 28.–32. gr. taka til. 34. gr. Réttarvernd. 1. Vešréttur ķ vörubirgšum skv. 33. gr. öšlast réttarvernd meš žinglżsingu į blaš vešsala ķ lausafjįrbók ķ samręmi viš įkvęši žinglżsingalaga. 2. Um vešrétt ķ vörubirgšum gilda įkvęši 1.–4. mgr. 27. gr. 35. gr. Hverjar kröfur unnt er aš tryggja. Ķ tengslum viš sölu lausafjįr er heimilt aš semja um vešrétt ķ hinu selda (söluveš) til tryggingar:
36. gr. Hver veršmęti verša ekki sett aš söluveši. Söluveš veršur ekki stofnaš ķ hlutum sem ętlašir eru til endursölu žótt kaupveršiš hafi ekki veriš greitt. Žetta tekur žó ekki til žeirra tilvika žar sem heimilt er aš selja hlut eftir aš į honum hafa veriš geršar endurbętur eša žar sem um er aš ręša fylgifé eša hluta ašalhlutarins. 37. gr. Bann viš framsali og vešsetningu. Hlut, sem į hvķlir söluveš, mį hvorki selja né vešsetja įn samžykkis žess vešhafa sem söluveš į, sbr. žó 36. gr. 38. gr. Réttarvernd og fullnusta. 1. Žaš er skilyrši fyrir réttarvernd samnings um söluveš aš samningurinn sé geršur skriflega og ķ sķšasta lagi samtķmis afhendingu söluhlutarins til kaupanda. 2. Ķ samningi veršur aš greina sérstaklega žau veršmęti sem vešrétturinn skal nį til og žaš kaupverš eša žį lįnsfjįrhęš sem tryggja skal. Ef fleiri hlutir en einn eru keyptir meš söluveši ķ einu lagi nęr vešrétturinn til allra hlutanna til tryggingar allri žeirri fjįrhęš sem kaupandinn skuldar. 3. Ef samiš er um söluveš bęši til tryggingar kröfu seljanda og til tryggingar lįni sem žrišji mašur hefur veitt skal lķta svo į aš vešréttir žessir séu jafnstęšir nema annaš leiši af samningi. 4. Žegar vanskil verša į greišslu krafna žeirra sem greinir ķ 35. gr. getur vešhafi leitaš fullnustu kröfu sinnar meš žvķ aš krefjast naušungarsölu, enda hafi hann įskiliš sér žį heimild ķ söluvešssamningi. Rifti vešhafi söluvešssamningi samkvęmt heimild ķ vešsamningnum eša į grundvelli almennra reglna getur hann krafist afhendingar hins vešsetta śr hendi vešsala. 39. gr. Višskeyting. Söluveš fellur brott ef söluhlutur er skeyttur viš fasteign eša annan ašalhlut į žann hįtt aš ašskilnašur mundi leiša til óhóflega mikils kostnašar eša ósanngjarnrar veršmętisrżrnunar. 40. gr. Umbętur. Söluveš fellur brott ef endurbętur eša tilkostnašur hafa ķ verulegum atrišum breytt ešli söluhlutarins eša veršmęti eftir aš hann var afhentur kaupanda. 41. gr. Fyrning. Krafa sś, sem tryggš er meš söluveši, fyrnist į fjórum įrum frį žeim degi er hśn varš gjaldkręf. Söluveš til tryggingar slķkri kröfu fellur śr gildi um leiš og krafan fyrnist. 42. gr. Um rétt sem jafna mį til söluvešs. Ef seljandi eša sį sem veitt hefur lįn til kaupa į hlut hefur įskiliš sér eignarrétt ķ hinu selda žar til kaupveršiš eša lįniš er aš fullu greitt eša hann hefur įskiliš sér rétt til žess aš taka hlutinn viš greišslufall skal meš slķkan samning fariš sem žar sé um söluvešssamning aš ręša. 43. gr. Višskiptabréf mį setja aš handveši eša sjįlfsvörsluveši. Ef višskiptabréf er sett aš handveši gilda um réttarvernd vešsetningarinnar, eftir žvķ sem viš geta įtt, įkvęši 2.–4. mgr. 22. gr. Til žess aš sjįlfsvörsluvešréttur ķ višskiptabréfi öšlist réttarvernd veršur aš įrita bréfiš sjįlft um vešsetninguna. 44. gr. 1. Heimilt er aš vešsetja kröfur eša réttindi samkvęmt innlausnarbréfi žótt eigi sé žaš višskiptabréf. 2. Vešréttur skv. 1. mgr. öšlast réttarvernd ķ samręmi viš reglur um handveš, sbr. įkvęši 2.–4. mgr. 22. gr. Vešsetning vešréttar öšlast réttarvernd meš sama hętti. 45. gr. Hverjar almennar fjįrkröfur verša vešsettar. 1. Almenna fjįrkröfu, sem mašur į į hendur nafngreindum skuldara, er heimilt aš vešsetja. Hiš sama į viš um almenna fjįrkröfu sem tiltekinn ašili kemur til meš aš eignast į hendur nafngreindum skuldara ķ sérstöku réttarsambandi. 2. Meš almennri fjįrkröfu er įtt viš fjįrkröfu sem hvorki er višskiptabréfskrafa né krafa samkvęmt innlausnarbréfi. 46. gr. Réttarvernd. 1. Vešréttur ķ almennum kröfum öšlast réttarvernd viš žaš aš skuldarinn fęr tilkynningu um vešsetninguna, annašhvort frį vešsala eša vešhafa. 2. Vešsetning slķks vešréttar öšlast réttarvernd meš sama hętti. 47. gr. 1. Rekstrarašila er heimilt aš vešsetja žęr almennu kröfur sem hann į eša fęr ķ rekstri sķnum eša ašgreindum hluta rekstrarins. Er žį eigi naušsynlegt aš skuldari sé nafngreindur. 2. Skuldari samkvęmt vörureikningi leysist undan greišsluskyldu sinni meš greišslu til kröfuhafa ef hann hefur ekki fengiš tilkynningu um annan vištakanda greišslu. 3. Samningur sį, sem nefndur er ķ 1. mgr., öšlast réttarvernd gagnvart žrišja manni viš žinglżsingu į blaš rekstrarašila ķ lausafjįrbók. 4. Įkvęši 25. gr. eiga viš um samninga samkvęmt žessari grein. Įkvęši 4. gr.1) eiga hér ekki viš. 48. gr. 1. Lög žessi öšlast gildi 1. janśar 1998 og eiga viš um žį vešsamninga sem til er stofnaš eftir gildistöku laganna. 2. Fyrir brot gegn įkvęšum 2. mįlsl. 4. mgr. 3. gr. laga žessara skal refsa skv. 2. tölul. 1. mgr. 250. gr. almennra hegningarlaga nema žyngri refsing liggi viš samkvęmt öšrum lagaįkvęšum. 3. … 4. Framkvęmd laga žessara heyrir undir [rįšherra].1) [Įkvęši til brįšabirgša. Įkvęši til brįšabirgša III ķ žinglżsingalögum gengur framar įkvęšum laga žessara.]1)